odškodninska odgovornost – izgubljeni dobiček – trditveno in dokazno breme – dokaz z izvedencem – predpravdna izvedenska mnenja – predlog za postavitev novega izvedenca – nedovoljene pritožbene novote
Izgubljeni dobiček je razlika med tistimi prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in tistimi odhodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali. Trditveno in dokazno breme tako glede prihodkov, odhodkov kot tudi obstoja posebnih okoliščin je na tožeči stranki. Sodna praksa je zavzela stališče, da se v primeru, ko se je tožeča stranka že pred škodnim dogodkom ukvarjala z enako dejavnostjo, obseg izgubljenega dobička ugotavlja na podlagi podatkov o preteklem poslovanju.
Ustaljena sodna praksa je, da predpravdno pripravljena (izvedenska) mnenja predstavljajo del trditvene podlage stranke, med postopkom postavljeni sodni izvedenci, ki izdelajo mnenje po odredbi sodišča, pa predstavljajo dokaz.
oprostitev plačila sodnih taks – delna oprostitev plačila sodnih taks – minimalni mesečni dohodek – denarna socialna pomoč – upravičenost do denarne socialne pomoči – cenzus za denarno socialno pomoč
Sodišče prve stopnje je napačno navedlo, da znesek v višini 538,40 EUR na družinskega člana mesečno predstavlja kriterij za upravičenost do denarne socialne pomoči, kar pa je materialnopravni kriterij. Cenzus za denarno socialno pomoč namreč znaša za prvo odraslo osebo 269,20 EUR in nadaljnjo odraslo osebo 161,52 EUR, za prvega otroka 215,36 EUR in vsakega naslednjega otroka 188,44 EUR (za družino se ti zneski seštejejo in dohodki odštejejo).
varstvo služnostne pravice - služnost na delu nepremičnine - nasprotovanje izvajanju del
Tožnika nista izkazala, da bi imela na delu nepremičnine, kjer naj bi bilo izvajanje služnosti preprečeno oziroma moteno, služnost, zato nista upravičena do varstva služnostne pravice. Toženca sta imela pravico nasprotovati izvajanju del oziroma izvrševanju služnosti na delu zemljišča, kjer tožnik(a) služnosti nima(ta).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083452
OZ člen 179, 182, 299, 299/2. ZPP člen 216, 216/1.
zdravniška napaka (medicinska napaka) – povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – III. kategorija invalidnosti – deformantna artroza – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – povrnitev bodoče škode – trajne posledice poškodb – načelo prostega preudarka – zamuda – tek zakonskih zamudnih obresti
Odločitev sodišča prve stopnje, da obresti ne tečejo že od dneva zapadlosti odškodninske obveznosti, marveč v skladu z nastopom zamude po 2. odstavku 299. člena OZ, je pravilna.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079081
ZDR člen 110, 110/1. ZPP člen 236a.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi – zakonski pogoj za utemeljenost izredne odpovedi – pisna izjava priče – skrbnost odvetnika – odgovornost odvetnika – reparacija
Na podlagi pisnih izjav prič J. Š. in J. P. je sodišče ugotovilo, da je delavka v času odsotnosti z dela zaradi bolezni oziroma poškodbe opravljala pridobitno delo in da zaradi izgubljenega zaupanja ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Tako je ugotovilo, da sta obstajala oba z zakonom predvidena pogoja za utemeljenost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavki. Delovno in socialno sodišče pa je s sodbo Pd 31/2007 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 1369/2007 ugotovilo, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavki nezakonita. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka s stopnjo pretežne verjetnosti dokazala, da bi v individualnem delovnem sporu delavke zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v primeru, da bi odvetnik zatrjeval zakonsko določeni pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR, uspela.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023193
KZ člen 258, 258/1. KZ-1 člen 230, 230/1. ZLNDL člen 3, 3/2, 3/3. ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11, 372, 372/1, 391.
kazniva dejanja zoper pravni promet – overitev lažne vsebine – zemljiška knjiga – vpis lastninske pravice – denacionalizacija – opis kaznivega dejanja – kršitev kazenskega zakona – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – kazniva dejanja zoper gospodarstvo – preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti – prekoračitev obtožbe – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo – absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – zakonski znaki kaznivega dejanja – hipotekarni bančni kredit – hipotekarno zavarovanje – zavrnitev pritožbe
Za kaznivo dejanje overitve lažne vsebine gre takrat, kadar je pristojni organ v okviru svojih pooblastil zavezan v javni knjigi potrditi določeno dejstvo na podlagi storilčevih navedb, katere pa organ preverja le v okviru svojih pooblastil. Referentka je v zemljiškoknjižnem postopku preverila le, ali je predlagateljev pravni prednik imetnik pravice uporabe na družbeni lastnini in vpogledala v zgodovinski izpis iz sodnega registra. Dodatnih poizvedb, preveritev ali dokaznega postopka v zvezi z denacionalizacijo zemljiška knjiga ni izvajala niti jih referentka ni bila dolžna izvajati, zato je do materialnopravno napačnega vpisa lastninske pravice prišlo izkjučno zaradi obdolženčevih navedb v zemljiškoknjižnem predlogu.
Obdolžencu očitana kriminalna količina, kot izhaja iz izreka sodbe (odobritev dveh kreditov v vrednostih 116.000,00 EUR in 200.000,00 EUR ter reprogramiranje prejšnjega kredita), je v primerjavi z očitkom obtožnega predloga (odobritev posojila v višini 800.000,00 EUR) manjša in obdolžencu v korist ter pomeni preciziranje opisa kaznivega dejanja glede na ugotovljeno dejansko stanje, zaradi česar sodišče prve stopnje ni prekoračilo obtožbe.
Zavarovanje prejetega kredita z neobremenjenimi nepremičninami pomeni zadostno konkretizacijo zakonskega znaka „zahtevanih pogojev“ za pridobitev posojila po 1. odstavku 230. člena KZ-1.
lastninska pravica – lastninjenje družbene lastnine – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona
Člen 128 ZS ne daje podlage za uveljavljanje lastninske pravice na poslovnih prostorih, ki jih uporabljajo drugi organi, ki izvajajo pravosodno funkcijo. Določbe ZS veljajo le za prostore sodišča, ne pa tudi za druge pravosodne organe. Iz odločbe Ustavnega sodišča RS U-I 179/94, na katero se sklicuje tožeča stranka, ne izhaja, da določbe ZS veljajo tudi za druge pravosodne organe.
ZVVJTO člen 4, 4/1, 4/2, 6, 6/1, 6/3. ZPP člen 180, 184, 184/1, 185, 286, 449, 449/1. OZ člen 336, 336/1, 346.
vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje – višina vračila – obligacijska pogodba – upravni akt – sprememba tožbe – zastaranje
ZVVJTO ureja način vračila v javno telekomunikacijsko omrežje vloženih sredstev. Predpisuje tudi sorazmerno razdelitev teh sredstev med končne vlagatelje (fizične in pravne osebe ter lokalne skupnosti), drugih določil o delitvi pa ne vsebuje. Pri delitvi ne gre za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koriti s področja upravnega prava, ampak za obligacijsko razmerje med končnimi upravičenci do vrnjenih sredstev.
Ker tožena stranka ni imela naloga tožeče stranke za izskladiščenje devet (sedaj manjkajočih) palet, je tožena stranka kršila svojo pogodbeno obveznost in je zato odgovorna za škodo, ki je zaradi manjka blaga nastala tožeči stranki.
zdravniška napaka – okužba z MRSA – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – primarni strah – sekundarni strah – pravična denarna odškodnina
Ker zdravljenje okužbe z MRSA pri tožniku ni potekalo v skladu z zmožnostmi, prakso in standardi, ki so veljali v času tožnikovega zdravljenja, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da druga tožena stranka, posledično pa (do višine zavarovalne vsote) tudi prva tožena stranka, odgovarjata tožniku za škodo, ki mu je v tej posledici nastala.
ZPP člen 30, 63, 481, 481/3. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/4.
tožba na nedopustnost izvršbe – izločitvena pravda – spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – spor o stvarni pravici – postopek v gospodarskih sporih
Z izločitveno tožbo (tožba na nedopustnost izvršbe) se na predmetu izvršbe uveljavlja pravica, ki preprečuje izvršbo. V primeru, ko tožnik tožbo utemeljuje z lastninsko pravico, je sprožen spor o stvarni pravici, v katerem se ne uporabljajo pravila o gospodarskih sporih. O sporu je izključno pristojno odločati okrajno sodišče, ki vodi izvršilni postopek oz. sodišče na območju katerega je sodišče, ki vodi izvršilni postopek.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0083474
OZ člen 39, 40, 86.
pogodba – ničnost – kavza pogodbe – pridobitev lastninske pravice – pričakovalna pravica – sklep o domiku
Sklep o domiku predstavlja naslov za pridobitev lastninske pravice. Na podlagi sklepa o domiku za kupca že nastanejo pravice, v katere ni dopustno posegati. Položaj kupca v izvršilnem postopku po domiku je tudi Ustavno sodišče v odločbi št. Up-35/98 z dne 2. 4. 1998 primerjalo s položajem kupca v obligacijskem razmerju. V obdobju od sklenitve pravnega posla do vpisa v zemljiško knjigo je kupec v pravnem položaju, ko je njegova pravica pričakovanja pravno zavarovana; kar enako velja tudi za pravni položaj kupca nepremičnine po izdaji sklepa o domiku, ko je visečnost njegovega pravnega položaja odvisna zgolj od zakonitosti javne dražbe in plačila kupnine. Obremenjevanje nepremičnine nenazadnje pomeni poseg v kupčevo pričakovalno pravico in tudi kršitev njegove pravice do zasebne lastnine iz 33. in 67. člena Ustave. Kupec namreč lahko utemeljeno pričakuje, da po izdaji sklepa o domiku dolžnik z nepremičnino ne bo razpolagal - niti na način, da bi jo obremenil s služnostjo.
javno priobčevanje fonogramov – skupni sporazum – zastaranje – občasne terjatve
Glede na pogodbeni dogovor med strankama o mesečnem plačevanju nadomestila za uporabo fonogramov, obravnavana terjatev nedvomno predstavlja občasno terjatev, ki zastara v 3 letih. Ker temelj terjatve predstavlja pogodba, so neutemeljene pritožbene navedbe o toženkini nezakoniti uporabi sorodnih pravic. Zato se pritožba tudi zmotno sklicuje na neupravičeno obogatitev, za katero velja splošen 5-letni zastaralni rok.
usucapio libertatis – prenehanje stvarne služnosti – zahteva za pravno varstvo – priposestvovanje služnosti – izvrševanje služnosti
Tožnik je vložil zahtevo za pravno varstvo (s priposestvovanjem pridobljene) služnosti glede služečega zemljišča šele v letu 2010, s ponovnim (pravnim) izvrševanjem služnosti je pričel šele v letu 2010, torej prepozno.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0069745
ZASP člen 146, 147, 147/1, 147/1-5, 156, 156/2. OZ člen 112. ZPP člen 154, 154/1, 286. OT tarifna številka 3100.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – kabelska retransmisija avdiovizualnih del – pravica do kolektivnega upravljanja avdiovizualnih del v primeru kabelske retransmisije – nadomestilo za uporabo avtorskih del – obseg kršitve pravic – veljavnost dovoljenja kolektivne organizacije – male glasbene pravice – aktivna legitimacija – nagrada za postopek
Ker obveznost za plačilo nadomestila za retransmisijo avdiovizualnih del temelji na pogodbah, je tožena stranka tista, ki bi zaradi spremenjenih okoliščin, katerih obstoj zatrjuje, lahko uveljavljala razvezo ali spremembo sklenjenih pogodb.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073460
OZ člen 435, 462, 462/1, 464, 464/1, 468, 480, 619, 620, 620/2, 620/3. ZPP člen 7, 212, 350, 350/2.
prodajna pogodba – razmejitev med prodajno in podjemno pogodbo – skrite napake – pravočasno obvestilo o napaki – predpostavke prodajalčeve odgovornosti za napako – pravice kupca – izguba pravice – nesklepčnost – povezanost trditvenega in dokaznega bremena
Kadar je bistvo pogodbe izročitev določene stvari, gre za prodajno pogodbo razen, če bi material (ali njegov bistven del) za izdelavo stvari priskrbela tožena stranka, tožeča stranka pa bi se iz tega materialna zavezala izdelati določeno premično stvar, oziroma kadar sta imeli pogodbeni stranki v mislih zlasti podjemnikovo delo. V konkretnem primeru je tožena stranka pri tožeči stranki naročila beton, ker ga je potrebovala za delo na objektu. Osrednji interes tožene stranke ni bil v delu tožeče stranke (v smislu izdelave ali dobave stvari), temveč, da ji tožeča stranka zagotovi in izroči stvar – beton, kar je značilnost prodajne in ne podjemne pogodbe, kot je to zmotno zaključilo sodišče prve stopnje.
Zgolj navedba tožene stranke, da je tožečo stranko obvestila o pokanju sten in plošče po oceni pritožbenega sodišča ne ustreza kriteriju natančnega opisa napake.
Izjava o umiku tožbe ima neposreden učinek, tako, da je pravda z umikom končana. Če je tožba umaknjena, sodišče izda sklep o ustavitvi postopka. Umik tožbe je nepreklicna izjava.
odgovornost za delavce – protipravno ravnanje delavca – poseg v osebnostne pravice – diskriminacija
Zahteva tožene stranke, da tako zaposleni delavci, kot tudi promotorji, ki so v neposrednem stiku s strankami, temnih oz. sončnih očal med opravljanjem dela ne smejo nositi, ni nerazumna.
Če javni prevoz obstaja, je tožena stranka dolžna delavcu skladno z ZUJF ter Aneksom h KPnd priznati in izplačevati stroške prevoza v višini stroškov prevoza z (najcenejšim) prevoznim sredstvom.
Mandatarka je vročanje opravljala kot samostojna podjetnica, ki se je poklicno ukvarjala z vročanjem. V razmerju do mandanta ima mandatar položaj profesionalne osebe. Zato za presojo ravnanj in tveganj, ki jih je (bila) dolžna obvladovati, ni pomembno, ali toženka ima (oziroma je imela) v resnici ustrezno strokovno znanje, izkušnje oziroma sposobnosti. To velja tudi za osebo, ki je zanjo opravljala posamezna dejanja v zvezi z izvršitvijo posla. Pomembna je samo okoliščina, da je toženka profesionalno (kot poklic) opravljala dejavnost, za katero se znanje s področja vročanja predpostavlja, ker tipične (običajne, povprečne) osebe, ki opravljajo enako dejavnost, takšno znanje in izkušnje imajo. Ravnanja mandatarja se presojajo po strožjem standardu profesionalne (strokovne) skrbnosti. Sodišče prve stopnje bi torej moralo ugotoviti, ali je toženka ravnala kot se pričakuje od dobrega strokovnjaka s področja vročanja. Če ni ravnala tako in je s tem tožeči stranki povzročila škodo, zanjo načeloma odgovarja.