Pri ugotavljanju izgubljenega dobička je najprej potrebno ugotoviti obseg poslovanja, ki bi ga oškodovanec dosegel, če škodnega dogodka ne bi bilo. Izgubljeni dobiček je razlika med tistimi prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in tistimi odhodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali. V primeru, ko se je tožeča stranka že pred škodnim dogodkom ukvarjala z enako dejavnostjo, obseg izgubljenega dobička ugotavlja na podlagi podatkov o preteklem poslovanju. Pritožničino vztrajanje, da je višina prihodkov razvidna iz preglednice opravljenih dializnih prevozov, ki jih je za toženko pred škodnim dogodkom opravila tožnica, temu ne ustreza. Prikaže le del prihodkov, glede odhodkov pa je bila njena trditvena podlaga pomanjkljiva. Prav tako ni ničesar konkretnega navedla o tem, kakšen dobiček je ustvarila v preteklem obdobju.
Na tožeči stranki je trditveno in dokazno breme tako glede prihodkov kot tudi odhodkov v zvezi z izgubljenim dobičkom in je stališče, da mora odhodke zatrjevati in izkazati tožena stranka, preseženo.
oprostitev plačila sodnih taks – delna oprostitev plačila sodnih taks – minimalni mesečni dohodek – denarna socialna pomoč – upravičenost do denarne socialne pomoči – cenzus za denarno socialno pomoč
Sodišče prve stopnje je napačno navedlo, da znesek v višini 538,40 EUR na družinskega člana mesečno predstavlja kriterij za upravičenost do denarne socialne pomoči, kar pa je materialnopravni kriterij. Cenzus za denarno socialno pomoč namreč znaša za prvo odraslo osebo 269,20 EUR in nadaljnjo odraslo osebo 161,52 EUR, za prvega otroka 215,36 EUR in vsakega naslednjega otroka 188,44 EUR (za družino se ti zneski seštejejo in dohodki odštejejo).
ZFPPIPP člen 235, 235/2, 239, 239/2, 239/3. ZPP člen 339, 339/2, 3392/-1, 356.
upnikov predlog za začetek stečajnega postopka – ugovor dolžnika – obligatornost naroka – izdaja odločbe po sodniku, ki ni sodeloval na glavni obravnavi – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V primeru dolžnikovega ugovora zoper upnikov predlog za začetek stečajnega postopka je narok obligatoren.
Kadar se zaradi predodelitve zadeve zamenja sodnik, je treba narok začeti znova. Če je pri izdaji odločbe sodeloval sodnik, ki ni sodeloval na naroku, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ki se upošteva po uradni dolžnosti.
Tožena stranka ni dokazala utemeljenosti razlogov za premestitev tožnika po določbi 147. člena ZJU, tj. zaradi zagotovitve učinkovitejšega dela organa. Odločba vsebuje le prepis zakonske določbe, ne pa tudi vsebinske obrazložitve za tožnikovo začasno napotitev. Celoten postopek tako začasne kot trajne premestitve tožnika (ki jo je drugostopenjski organ tožene stranke pravilno spremenil v začasno) se je izvedel zaradi osebnih okoliščin in ne zaradi utemeljenih razlogov smotrnosti in organizacije dela. Zato je bila takšna premestitev nezakonita.
obstoj delovnega razmerja - zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za podajo odpovedi - prekluzivni rok
Glede na to, da je tožena stranka tožnici odpovedala pogodbo o poslovnem sodelovanju 22. 3. 2013, ki je prenehala veljati s 30. 6. 2013 in glede na to, da je tožnica 15. 4. 2013 na toženo stranko naslovila dopis, da odpravi kršitve, bi morala tožnica ravnati skladno z določili 1. in 2. odstavka 200. člena ZDR-1. Ker tožena stranka ni v 8 delovnih dneh izpolnila svoje obveznosti oziroma odpravila kršitve, bi morala tožnica v nadaljnjih 30 dneh od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odprave kršitve zahtevati sodno varstvo, torej vložiti tožbo. Tožnica je vložila tožbo 24. 6. 2013, kar je prepozno, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
ZST-1 člen 1, 1/3, 3, 3/8. ZST-1 tarifna številka 91211. SPZ člen 105, 105/1.
sodna taksa – zavezanci za plačilo sodne takse – postopek za vzpostavitev etažne lastnine – etažna lastnina
Tistemu, ki je bil že pred sklepom o vzpostavitvi etažne lastnine, ki ga je sodišče izdalo v postopku po ZVEtL, v zemljiški knjigi vpisan kot etažni lastnik posameznega dela stavbe, ne bo treba plačati takse za postopek vzpostavitve etažne lastnine po ZVEtL, saj sodišče ne bo imelo dela z ugotavljanjem njegove etažne lastnine, poleg tega pa je že plačal ustrezne stroške v postopku, na podlagi katerega je bil vpisan kot etažni lastnik.
Izjava o umiku tožbe ima neposreden učinek, tako, da je pravda z umikom končana. Če je tožba umaknjena, sodišče izda sklep o ustavitvi postopka. Umik tožbe je nepreklicna izjava.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082443
OZ člen 131, 131/1, 171, 299, 229/2.
delovna nesreča - poškodba noge - vzročna zveza - dve nesreči - krivdna odškodninska odgovornost - soprispevek k nastanku škode - opustitveno dejanje - nova poškodba - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Padec po stopnicah pri hoji z izrazito oslabelo nogo, z uporabo bergel, je objektivno predvidljiva posledica prvega nedopustnega ravnanja, v katerem je prišlo do (hude) poškodbe tožnikove noge. Ker kasnejši dogodek ni povzročil (nove) poškodbe tožnikove noge neodvisno od prvega škodnega dogodka, tudi ni pretrgal vzročne zveze med prvim škodnim dogodkom in škodo.
pravdni stroški – povračilo stroškov – nagrada za postopek v ponovljenem postopku
Če se zadeva vrne na nižje sodišče, ki se je z zadevo že ukvarjalo, se že nastala nagrada za postopek pred tem sodišče všteje v nagrado za postopek v ponovljenem postopku, kar pomeni da je v enem postopku odvetnik upravičen do ene nagrade za postopek in ne dveh.
ugovor delne nepravilne izpolnitve - neposredno plačilo podizvajalcem - načelo vestnosti in poštenja
S tem, ko je tožena stranka uveljavljala pravico do zadržanja plačila iz razloga neizročitve potrjenih računov oziroma situacij za podizvajalce je v bistvu uveljavljala ugovor delne nepravilne izpolnitve, ki pa ga je dopustno uveljavljati v okviru ugovora neizpolnitve, saj za izpolnitev šteje samo ravnanje, ki v celoti ustreza vsebini obveznosti.
Pravno razmerje med podizvajalcem in naročnikom se vzpostavi, ko podizvajalec naročniku postavi zahtevek, pod pogojem, da obenem izkaže, da glavni izvajalec pripoznava terjatev, da je terjatev podizvajalca do glavnega izvajalca dospela in da obstaja koneksna in dospela terjatev glavnega izvajalca do naročnika. Če pa podizvajalec ne zahteva plačila od naročnika in tudi niso izpolnjeni drugi pogoji, da naročnik plača podizvajalcu, mora naročnik plačati glavnemu izvajalcu, četudi je ta svoji potrjeni situaciji priložil potrjeno situacijo svojega podizvajalca ali obratno, četudi situaciji niso priložene, saj predložitev potrjenih situacij sama po sebi ne spreminja obveznosti naročnika do glavnega izvajalca, tudi nepredložitev potrjenih situacij ne spreminja obveznosti naročnika do glavnega izvajalca.
Če je naročnik prejel zahteve za plačilo s strani podizvajalcev, mora naročnik podizvajalce pozvati, da predložijo vsa dokazila o utemeljenosti svojega direktnega zahtevka do nje. Če podizvajalec v primernem roku predloži dokazila in so izpolnjeni pogoji za neposredno plačilo podizvajalcu, mora naročnik plačati podizvajalcu. Če pa podizvajalec v roku ne predloži zahtevanih dokazil, mora naročnik plačati glavnemu izvajalcu.
Okoliščina, da tožena stranka ni plačala niti tožeči stranki niti podizvajalcem, kaže na kršitev načela vestnosti in poštenja, ko se tožena stranka želi izogniti plačilu in ugovarja dospelost vtoževane terjatve z ugovorom delne nepravilne izpolnitve.
prenehanje delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Tožnik bi moral v roku 30 dni od takrat, ko je izvedel za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi oz. za prenehanje delovnega razmerja (to je bilo takrat, ko je prejel dopis ZZZS, da nima več urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja), na podlagi člena 204/3 ZDR (odjava je bila posledica prenehanja delovnega razmerja) vložiti tožbo za ugotovitev nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Ker tega ni storil, njegov tožbeni zahtevek na ugotovitev trajanja delovnega razmerja za sporno obdobje, na vzpostavitev delovnega razmerja in na prijavo v obvezna zavarovanja ni utemeljen.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0069745
ZASP člen 146, 147, 147/1, 147/1-5, 156, 156/2. OZ člen 112. ZPP člen 154, 154/1, 286. OT tarifna številka 3100.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – kabelska retransmisija avdiovizualnih del – pravica do kolektivnega upravljanja avdiovizualnih del v primeru kabelske retransmisije – nadomestilo za uporabo avtorskih del – obseg kršitve pravic – veljavnost dovoljenja kolektivne organizacije – male glasbene pravice – aktivna legitimacija – nagrada za postopek
Ker obveznost za plačilo nadomestila za retransmisijo avdiovizualnih del temelji na pogodbah, je tožena stranka tista, ki bi zaradi spremenjenih okoliščin, katerih obstoj zatrjuje, lahko uveljavljala razvezo ali spremembo sklenjenih pogodb.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – USTAVNO PRAVO – MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
VSL0082911
URS člen 34, 35. OZ člen 134.
kršitev osebnostnih pravic – svoboda tiska – svoboda izražanja – poseg v čast in dobro ime – zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – relativna oseba javnega življenja – rumeni tisk – objava fotografije – spletne klepetalnice
Besede kot npr. opravljati „umazane posle v medijskem zakulisju“ so sicer res nekoliko negativno vrednostno obarvane, vendar niso žaljive do te mere, da bi bilo pravno varstvo upravičeno za v poslovnem svetu aktivno osebo kot relativno osebo javnega življenja. Čisto vsak poseg v osebnostni položaj še ne utemeljuje pravnega varstva in ne pomeni nujno posega v pravno varovano sfero posameznika. Hkrati pa je treba tudi upoštevati, da je bil članek objavljen v mediju, ki se približuje rumenemu tisku, za katerega je značilen nekoliko drugačen slog, nagnjen k pretiravanju; kot tak pa mora biti razumljen tudi s strani povprečnega bralca.
V pravdnem postopku so dokazila prirejena. Sklepanje sodišča prve stopnje, da določena poškodba pri tožniku ni podana, ker je izvedenec pojasnil, da je do te ugotovitve prišel na podlagi podatkov, ki mu jih je posredoval tožnik, iz medicinske dokumentacije pa poškodba ne izhaja, je najmanj preuranjeno. Četudi poškodba iz medicinske dokumentacije ne izhaja in je izvedenec na tej podlagi ne more potrditi, to še ne pomeni, da tožnik ne bi mogel dokazati, da je do poškodbe in posledic zaradi nje prišlo. O obstoju tega dejstva je namreč izpovedal sam, dodatno njegov obstoj potrjujejo tudi listine v spisu in zaslišanje priče. Metodološki napotek, zapisan v 8. členu ZPP, od sodišča terja, da skrbno oceni vse dokaze, nato pa izpelje zaključek o (ne)obstoju nekega dejstva. Tega sodišča prve stopnje ni storilo, zato je zagrešilo relativno bistveno kršitev postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083472
OZ člen 180, 180/1. ZPP člen 155.
odškodnina zaradi smrti bližnjega – upravičene osebe – smrt starih staršev – potrebni stroški – prepravdni odškodninski zahtevek
Med upravičence do odškodnine zaradi smrti bližnjega spadajo le ožji družinski člani (zakonec, otroci in starši), vendar pa sodna praksa to določilo razlaga širše. Pravico do odškodnine namreč priznava tudi vnukom oziroma starim staršem, vendar le v tistih izjemnih primerih, ko vnuki ves čas živijo s starimi starši in jim stari starši (delno ali v celoti) nadomeščajo roditelje oziroma obstaja med njimi razmerje, ki ga je mogoče izenačiti z razmerjem med starši in otroki.
URS člen 72. OZ člen 131, 169, 179, 187, 299, 299/2. ZGO-1 člen 32. ZDARS člen 3.
odškodninska odgovornost – protipravno ravnanje – ugovor pasivne legitimacije – odgovornost za škodo – solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del – povrnitev premoženjske škode – gradnja avtocest – izlitje odpadnih voda – popolna odškodnina – manjvrednost objekta – povrnitev nepremoženjske škode – pravica do zdravega življenjskega okolja – duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic – stroški postopka – povrnitev pravdnih stroškov – stroški pred pravdo pridobljenega izvedenskega mnenja – tek zakonskih zamudnih obresti
Določilo 32. člena ZGO-1 ne posega v ureditev OZ o solidarni odgovornosti naročnika in izvajalca del za škodo tretji osebi, saj je OZ na tem področju specialnejši predpis.
Če je bila škoda reparirana, se višina odmerja upoštevajoč dejanske stroške sanacije in načelo popolne odškodnine in ne po cenitvi izvedenca po cenah ob izdaji sodne odločbe.
podjemna pogodba - stvarne napake - notifikacija tretje osebe - dolžnost naročnika - notifikacija kot izjava volje
Dolžnost obvestiti podjemnika o morebitnih (skritih) napakah izvršenega dela je (zgolj in samo) naročnikova. Notifikacija je namreč opravilo, ki ga mora opraviti naročnik (oziroma nekdo po njegovem pooblastilu), saj predstavlja izjavo njegove volje, ki je podlaga (pogoj) za njegovo morebitno kasnejše uveljavljanje podjemnikove odgovornosti za stvarne napake oziroma sankcij zoper slednjega. Te njegove izjave volje obvestilo tretje osebe ne more nadomestiti.
POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081897
OZ člen 103, 111, 111/1. ZFPPIPP člen 231, 231-3. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za začetek stečajnega postopka – verjetno izkazan obstoj terjatve – razveza pogodbe – učinek razveze pogodbe – odgovornost za razvezo pogodbe – trditveno in dokazno breme - kršitev pogodbe – odstop od pogodbe - stroški odgovora na pritožbo – uporaba določb pogodbe
Ker se na določbo pogodbe upnik pred sodiščem prve stopnje ni skliceval, je sodišče prve stopnje ni bilo dolžno uporabiti. Res je, da predstavlja pogodba med pogodbenima strankama dogovorjeno materialno pravo, vendar sodišče prve stopnje ni dolžno presojati vseh določb v spis vloženih pogodb, pač pa le tiste, na katere se pravdni stranki sklicujeta, da so relevantne.
zamudna sodba - vročitev poziva za odgovor na tožbo - javna listina - neprimeren dokaz
Zgolj dokaz z lastnim zaslišanjem stranke, s katerim stranka dokazuje zatrjevanje o neresničnosti dejstev, izhajajočih iz javne listine, pa je glede na dokazno moč javne listine neprimeren dokaz.
varstvo služnostne pravice - služnost na delu nepremičnine - nasprotovanje izvajanju del
Tožnika nista izkazala, da bi imela na delu nepremičnine, kjer naj bi bilo izvajanje služnosti preprečeno oziroma moteno, služnost, zato nista upravičena do varstva služnostne pravice. Toženca sta imela pravico nasprotovati izvajanju del oziroma izvrševanju služnosti na delu zemljišča, kjer tožnik(a) služnosti nima(ta).