razmerja med starši in otroci – zvišanje preživnine – bistveno spremenjene okoliščine
Na podlagi 132. člena ZZZDR lahko sodišče na zahtevo upravičenca zviša z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca.
To pritožbeno sodišče je že v več odločbah poudarilo, da je treba to zakonsko besedilo razlagati tako, da morajo biti spremembe pravnorelevantnih dejavnikov za določitev preživnine bistvene. Upoštevanje sprememb, ki niso bistvene oziroma znatne bi namreč izvotlilo pomen pravnomočne odločitve, saj bi bilo treba ob takšni predpostavki vseskozi znova določati preživnino. Razmere se namreč iz dneva v dan spreminjajo. Zato morajo biti spremembe bistvene oziroma znatne.
Tokrat pritožbeno sodišče takšno materialnopravno izhodišče nadgrajuje še z nadaljnjim logičnim sklepom: razmere se morajo spremeniti na tak način, da utemeljujejo večjo obremenitev preživninskega zavezanca. To pomeni, da zahtevek za zvišanje preživnine ne bo utemeljen zgolj zato, ker so se na primer potrebe otrok povečale, če pa so se na primer na drugi strani preživninske zmožnosti zmanjšale.
Če javni prevoz obstaja, je tožena stranka dolžna delavcu skladno z ZUJF ter Aneksom h KPnd priznati in izplačevati stroške prevoza v višini stroškov prevoza z (najcenejšim) prevoznim sredstvom.
pravdni stroški – povračilo stroškov – nagrada za postopek v ponovljenem postopku
Če se zadeva vrne na nižje sodišče, ki se je z zadevo že ukvarjalo, se že nastala nagrada za postopek pred tem sodišče všteje v nagrado za postopek v ponovljenem postopku, kar pomeni da je v enem postopku odvetnik upravičen do ene nagrade za postopek in ne dveh.
DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076176
ZPP člen 421. ZZZDR člen 105, 105/3, 106, 106/6, 120. Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic člen 6. ZIZ člen 272. Konvencija o otrokovih pravicah člen 3.
sindrom odtujitve - pas sindrom - stiki - začasna odredba - določitev stikov - zavračanje stikov - otrokova korist - sodna poravnava - spremenjene razmere - kratkoročna korist - dolgoročna korist - pravica otroka do izjave - namestitev otroka pri drugi osebi
Otroka kažeta znake sindroma odtujitve. Gre za odpor otrok do očeta, ki je bil v njiju umetno vzbujen s strani matere in predstavlja resno obliko zlorabe otroških čustev. Neukrepanje pomeni izgubljeno priložnost za normalen razvoj otrok in lahko pogojuje, kot je navedla izvedenka, resne psihiatrične probleme. Oba izvedenca predlagata vpeljavo stikov obeh otrok z očetom, vendar ob ustrezni psihoterapevtski obravnavi obeh otrok, ki se morata najprej znebiti strahu, povezanega z njunimi stališči in prepričanji, ki se nanašajo na očeta (ki so sicer stališča in prepričanje matere). Da bi stiki lahko stekli, pa bi morala psihoterapevtsko pomoč poiskati tudi oba starša.
smrt pravdne stranke – prekinitev postopka – razveljavitev zamudne sodbe
Toženec je med postopkom umrl, v pravdi pa ni imel pooblaščenca. Sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom postopek prekinilo z datumom toženčeve smrti.
Procesna določila ZPP prvostopenjskemu sodišču ne omogočajo razveljavitev sodb, ki jih je samo izdalo.
SPZ člen 67, 67/5, 92, 100. ODZ člen 974. OZ člen 583.
varstvo lastninske pravice – varstvo solastnika – vrnitveni zahtevek – upravljanje s stvarjo – prekarij – preklic prekarija – uporaba nepremičnine brez pravnega naslova – vrnitev stvari
Bistvena značilnost prekarija je brezplačna prepustitev rabe tuje stvari, uporaba tuje stvari pa je dovoljena do preklica oziroma trajna uporaba ni določena. Ker je tožeča stranka najkasneje z vložitvijo tožbe med pravdnima strankama sklenjeni dogovor, da v stanovanjski hiši prebiva tožena stranka, preklicala, je prekaristično razmerje med njima prenehalo, in tožena stranka uporablja nepremičnino tožeče stranke brez veljavnega pravnega naslova.
Bistvo vrnitvenega zahtevka lastnika stvari je, da na stvari lastnik prevzame posest in s tem pridobi pravico uporabe nepremičnine. Po prenehanju prekarističnega razmerja je zato tožena stranka dolžna opustiti dejansko oblast nad stvarjo, to pa stori s tem, da izprazni sporno nepremičnino.
Glede na to, da do samovžiga ob rednem teku dogodkov ne pride, je resničnost vzročnega pripisovanja precej verjetna. Tožena stranka je na drugi strani postavila dejansko tezo, da je do samovžiga prišlo zaradi tožnikovega padca z motorjem. S to svojo dejansko tezo tožena stranka pred sodiščem prve stopnje ni uspela. Vsaka od strank je torej zatrjevala svojo dejansko podlago. Načelo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave terja, da sodišče stranke enako obravnava. Načelo enakega varstva pravic se mora odražati tudi v dokaznem pravu in torej tudi v uporabi pravila iz 215. člena ZPP. Novejša teorija in tudi novejša praksa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je odstopila od kategoričnega dokaznega standarda, znanega kot prepričanje ali kot standard onkraj razumnega dvoma. To velja še posebej tedaj, ko je stranka v dokazni stiski. Procesna stiska tožnika pa v resnici ni le dokazna, marveč tudi trditvena (saj zaradi objektivnih razlogov svoje trditve o skriti napaki ne more konkretizirati bolj, kot jo je).
ugovor delne nepravilne izpolnitve - neposredno plačilo podizvajalcem - načelo vestnosti in poštenja
S tem, ko je tožena stranka uveljavljala pravico do zadržanja plačila iz razloga neizročitve potrjenih računov oziroma situacij za podizvajalce je v bistvu uveljavljala ugovor delne nepravilne izpolnitve, ki pa ga je dopustno uveljavljati v okviru ugovora neizpolnitve, saj za izpolnitev šteje samo ravnanje, ki v celoti ustreza vsebini obveznosti.
Pravno razmerje med podizvajalcem in naročnikom se vzpostavi, ko podizvajalec naročniku postavi zahtevek, pod pogojem, da obenem izkaže, da glavni izvajalec pripoznava terjatev, da je terjatev podizvajalca do glavnega izvajalca dospela in da obstaja koneksna in dospela terjatev glavnega izvajalca do naročnika. Če pa podizvajalec ne zahteva plačila od naročnika in tudi niso izpolnjeni drugi pogoji, da naročnik plača podizvajalcu, mora naročnik plačati glavnemu izvajalcu, četudi je ta svoji potrjeni situaciji priložil potrjeno situacijo svojega podizvajalca ali obratno, četudi situaciji niso priložene, saj predložitev potrjenih situacij sama po sebi ne spreminja obveznosti naročnika do glavnega izvajalca, tudi nepredložitev potrjenih situacij ne spreminja obveznosti naročnika do glavnega izvajalca.
Če je naročnik prejel zahteve za plačilo s strani podizvajalcev, mora naročnik podizvajalce pozvati, da predložijo vsa dokazila o utemeljenosti svojega direktnega zahtevka do nje. Če podizvajalec v primernem roku predloži dokazila in so izpolnjeni pogoji za neposredno plačilo podizvajalcu, mora naročnik plačati podizvajalcu. Če pa podizvajalec v roku ne predloži zahtevanih dokazil, mora naročnik plačati glavnemu izvajalcu.
Okoliščina, da tožena stranka ni plačala niti tožeči stranki niti podizvajalcem, kaže na kršitev načela vestnosti in poštenja, ko se tožena stranka želi izogniti plačilu in ugovarja dospelost vtoževane terjatve z ugovorom delne nepravilne izpolnitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081418
OZ člen 12, 125, 261, 299, 299/2, 311, 378, 631. ZPP člen 206, 206/1, 212. ZFPPIPP člen 296.
gradbena pogodba – posebne gradbene uzance – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika – zapadla in pripoznana terjatev – pobot – pogoji za pobot – pridržna pravica – nastop zamude dolžnika – zamudne obresti – prekinitev pravdnega postopka – predhodno vprašanje – prenehanje terjatve v stečajnem postopku
Ni pomembno le to, da je na podlagi 631. člena OZ uveljavljana terjatev obstajala na dan, ko je bilo plačilo zahtevano. Ker je pred zaključkom glavne obravnave v razmerju do izvajalca (stečajnega dolžnika) delno prenehala, jo tožeča stranka tudi od naročnika lahko uveljavi le v obstoječem obsegu. Naročnik namreč plačuje izvajalčevo obveznost.
S tem, da naročnikov dolg obstaja, tudi če v času podizvajalčeve zahteve še ni zapadel v plačilo, je zadoščeno materialnemu predpisu, ki zahteva, da mora naročnikov dolg obstajati v trenutku, ko podizvajalec naročniku poda zahtevo za plačilo. V zamudi s plačilom pa je naročnik šele z zapadlostjo njegove obveznosti.
ZIZ člen 34, 43, 239, 266. ZPP člen 274, 319, 332.
zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe – pomanjkanje pravnega interesa – že obstoječi postopek zavarovanja – vpis prepovedi v sodni register le kot novo izvršilno sredstvo
Ker lahko upnik v izvršilnem postopku predlaga več sredstev izvršbe, pa tudi izvršbo na več predmetov, upnik nima pravnega interesa (splošna procesna predpostavka), da bi zoper istega dolžnika predlagal več izvršilnih postopkov sočasno (več postopkov zavarovanja oziroma več zavarovanj z izdajo začasne odredbe).
Čeprav je pooblaščenki prenehal status odvetnice, je bila tožnike tudi poslej še upravičena in dolžna zastopati, ne sicer kot odvetnica, pač pa kot njihova pooblaščenka, resda z delno omejenimi upravičenji. To pomeni, da je bila vročitev izpodbijanega sklepa, ki ga je pooblaščenka prejela 1. 7. 2014, pravilna in zakonita. Tožniki ji namreč pooblastila nikoli niso preklicali, sama pa jim pooblastila za zastopanje tudi ni odpovedala. Ponovna vročitev izpodbijanega sklepa prevzemnici njene odvetniške pisarne je bila torej odveč.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023193
KZ člen 258, 258/1. KZ-1 člen 230, 230/1. ZLNDL člen 3, 3/2, 3/3. ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11, 372, 372/1, 391.
kazniva dejanja zoper pravni promet – overitev lažne vsebine – zemljiška knjiga – vpis lastninske pravice – denacionalizacija – opis kaznivega dejanja – kršitev kazenskega zakona – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – kazniva dejanja zoper gospodarstvo – preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti – prekoračitev obtožbe – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo – absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – zakonski znaki kaznivega dejanja – hipotekarni bančni kredit – hipotekarno zavarovanje – zavrnitev pritožbe
Za kaznivo dejanje overitve lažne vsebine gre takrat, kadar je pristojni organ v okviru svojih pooblastil zavezan v javni knjigi potrditi določeno dejstvo na podlagi storilčevih navedb, katere pa organ preverja le v okviru svojih pooblastil. Referentka je v zemljiškoknjižnem postopku preverila le, ali je predlagateljev pravni prednik imetnik pravice uporabe na družbeni lastnini in vpogledala v zgodovinski izpis iz sodnega registra. Dodatnih poizvedb, preveritev ali dokaznega postopka v zvezi z denacionalizacijo zemljiška knjiga ni izvajala niti jih referentka ni bila dolžna izvajati, zato je do materialnopravno napačnega vpisa lastninske pravice prišlo izkjučno zaradi obdolženčevih navedb v zemljiškoknjižnem predlogu.
Obdolžencu očitana kriminalna količina, kot izhaja iz izreka sodbe (odobritev dveh kreditov v vrednostih 116.000,00 EUR in 200.000,00 EUR ter reprogramiranje prejšnjega kredita), je v primerjavi z očitkom obtožnega predloga (odobritev posojila v višini 800.000,00 EUR) manjša in obdolžencu v korist ter pomeni preciziranje opisa kaznivega dejanja glede na ugotovljeno dejansko stanje, zaradi česar sodišče prve stopnje ni prekoračilo obtožbe.
Zavarovanje prejetega kredita z neobremenjenimi nepremičninami pomeni zadostno konkretizacijo zakonskega znaka „zahtevanih pogojev“ za pridobitev posojila po 1. odstavku 230. člena KZ-1.
URS člen 72. OZ člen 131, 169, 179, 187, 299, 299/2. ZGO-1 člen 32. ZDARS člen 3.
odškodninska odgovornost – protipravno ravnanje – ugovor pasivne legitimacije – odgovornost za škodo – solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del – povrnitev premoženjske škode – gradnja avtocest – izlitje odpadnih voda – popolna odškodnina – manjvrednost objekta – povrnitev nepremoženjske škode – pravica do zdravega življenjskega okolja – duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic – stroški postopka – povrnitev pravdnih stroškov – stroški pred pravdo pridobljenega izvedenskega mnenja – tek zakonskih zamudnih obresti
Določilo 32. člena ZGO-1 ne posega v ureditev OZ o solidarni odgovornosti naročnika in izvajalca del za škodo tretji osebi, saj je OZ na tem področju specialnejši predpis.
Če je bila škoda reparirana, se višina odmerja upoštevajoč dejanske stroške sanacije in načelo popolne odškodnine in ne po cenitvi izvedenca po cenah ob izdaji sodne odločbe.
POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081897
OZ člen 103, 111, 111/1. ZFPPIPP člen 231, 231-3. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za začetek stečajnega postopka – verjetno izkazan obstoj terjatve – razveza pogodbe – učinek razveze pogodbe – odgovornost za razvezo pogodbe – trditveno in dokazno breme - kršitev pogodbe – odstop od pogodbe - stroški odgovora na pritožbo – uporaba določb pogodbe
Ker se na določbo pogodbe upnik pred sodiščem prve stopnje ni skliceval, je sodišče prve stopnje ni bilo dolžno uporabiti. Res je, da predstavlja pogodba med pogodbenima strankama dogovorjeno materialno pravo, vendar sodišče prve stopnje ni dolžno presojati vseh določb v spis vloženih pogodb, pač pa le tiste, na katere se pravdni stranki sklicujeta, da so relevantne.
Pri ugotavljanju izgubljenega dobička je najprej potrebno ugotoviti obseg poslovanja, ki bi ga oškodovanec dosegel, če škodnega dogodka ne bi bilo. Izgubljeni dobiček je razlika med tistimi prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in tistimi odhodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali. V primeru, ko se je tožeča stranka že pred škodnim dogodkom ukvarjala z enako dejavnostjo, obseg izgubljenega dobička ugotavlja na podlagi podatkov o preteklem poslovanju. Pritožničino vztrajanje, da je višina prihodkov razvidna iz preglednice opravljenih dializnih prevozov, ki jih je za toženko pred škodnim dogodkom opravila tožnica, temu ne ustreza. Prikaže le del prihodkov, glede odhodkov pa je bila njena trditvena podlaga pomanjkljiva. Prav tako ni ničesar konkretnega navedla o tem, kakšen dobiček je ustvarila v preteklem obdobju.
Na tožeči stranki je trditveno in dokazno breme tako glede prihodkov kot tudi odhodkov v zvezi z izgubljenim dobičkom in je stališče, da mora odhodke zatrjevati in izkazati tožena stranka, preseženo.
Pravna podlaga za tožbeni zahtevek tožnika je obračun dolga, ki ga je toženec podpisal, s katerim je priznal, da tožniku dolguje navedeni znesek, ki izvira po ugotovitvah sodišča iz posojilne pogodbe v letu 2004. Gre za novacijo in ta obračun dolga je toženčevo priznanje, koliko še dolguje tožniku in se je sodišče prve stopnje brez potrebe ukvarjalo s toženčevimi ugovori o oderuških obrestih in za kakšno obrestno mero sta se pravdni stranki dogovorili, ko pa gre v konkretnem primeru za ureditev razmerij iz posojilne pogodbe v letu 2004.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – USTAVNO PRAVO – MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
VSL0082911
URS člen 34, 35. OZ člen 134.
kršitev osebnostnih pravic – svoboda tiska – svoboda izražanja – poseg v čast in dobro ime – zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – relativna oseba javnega življenja – rumeni tisk – objava fotografije – spletne klepetalnice
Besede kot npr. opravljati „umazane posle v medijskem zakulisju“ so sicer res nekoliko negativno vrednostno obarvane, vendar niso žaljive do te mere, da bi bilo pravno varstvo upravičeno za v poslovnem svetu aktivno osebo kot relativno osebo javnega življenja. Čisto vsak poseg v osebnostni položaj še ne utemeljuje pravnega varstva in ne pomeni nujno posega v pravno varovano sfero posameznika. Hkrati pa je treba tudi upoštevati, da je bil članek objavljen v mediju, ki se približuje rumenemu tisku, za katerega je značilen nekoliko drugačen slog, nagnjen k pretiravanju; kot tak pa mora biti razumljen tudi s strani povprečnega bralca.
ZPP člen 214, 214/2, 318. SPZ člen 99. ZDARS-1 člen 14.
lastninska pravica na delih avtocest, ki so bile zgrajene ali so se pričele graditi pred uveljavitvijo ZDARS-1 – DARS – zaščita pred vznemirjanjem – actio negatoria – afirmativna litiskontestacija – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – domneva priznanja tožbenih trditev – izpodbijanje zamudne sodbe – razlogi za pritožbo
Kaj v naravi predstavljajo nepremičnine in kaj na njih stoji, so dejstva. Zaradi odsotnosti odgovora na tožbo se, izhajajoč iz afirmativne litiskontistacije, štejejo vsa v tožbi navedena dejstva za neprerekana s strani tožene stranke in zato nesporna .
Zamudna sodba se ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. To je logično, saj se vzpostavlja absolutna domneva, da toženec priznava tožnikove tožbene trditve.
Za uspeh z zahtevkom za razveljavitev sodne poravnave zaradi zmote pri njenem sklepanju, je potrebno poleg bistvene zmote dokazati potrebno skrbnost pri sklepanju poravnave.