Točka 1. prvega odstavka 258. člena ZIZ je bila razveljavljena z odločbo Ustavnega sodišča U-I-148/13, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo ugovoru tožene stranke in razveljavilo sklep, s katerim je ugodilo predlogu za predhodno odredbo na podlagi te zakonske določbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082399
OZ člen 634, 635, 636, 662. ZPP člen 7, 285.
pravila o jamčevanju za stvarne napake - podjemna pogodba - pogodbena zaveza - izguba pravice izvajalca - prekluzivni rok - nepravočasno uveljavljanje zahtevkov po garanciji za kvalitetno izvedbo del - sanacija - hidroizolacija stopnišča - odprava zamakanja - razpravno načelo - materialno procesno vodstvo
Toženčevo ravnanje, ki ni izvedel hidroizolacije po celotnem obodu prizidka, kakor je bilo predvideno po PGD projektu, in tega ni sporočil tožnici, izključuje njegovo sklicevanje na prekluzivne roke za uveljavljanje jamčevanja za stvarne napake.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013503
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 186, 188.
dopolnilna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - solidarna odgovornost
Tožnik od prvotožene stranke (delodajalca) in drugotožene stranke (h kateri ga je delodajalec začasno napotil na opravljanje določenih del) solidarno vtožuje plačilo nematerialne škode zaradi nesreče pri delu, ki jo je utrpel pri delu pri drugotoženi stranki. Do te nesreče je prišlo, ko je pri odstranjevanju vejevja s strehe objekta prišlo do udrtja strehe, tako da je tožnik padel 6 metrov globoko v notranjost objekta in se poškodoval. Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, da je za nesrečo pri delu podana krivdna odgovornost prvotožene stranke (ker ni spoštovala predpisov o varstvu pri delu s tem, da tožnika ni usposobila za delo na višini, obenem pa tudi ni poskrbela, da tožnik takšnega dela pri drugotoženi stranki ne bi opravljal) in objektivna ter krivdna odgovornost drugotožene stranke (opravljala je nevarno dejavnost - delo na višini, poleg tega pa tožniku ni zagotovila varnega dela na višini), so izpolnjeni pogoji za ugotovitev, da sta toženki skupaj povzročili škodo, zato zanjo odgovarjata tožniku solidarno (čl. 186/1 OZ).
Če javni prevoz obstaja, je tožena stranka dolžna delavcu skladno z ZUJF ter Aneksom h KPnd priznati in izplačevati stroške prevoza v višini stroškov prevoza z (najcenejšim) prevoznim sredstvom.
obstoj delovnega razmerja - zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za podajo odpovedi - prekluzivni rok
Glede na to, da je tožena stranka tožnici odpovedala pogodbo o poslovnem sodelovanju 22. 3. 2013, ki je prenehala veljati s 30. 6. 2013 in glede na to, da je tožnica 15. 4. 2013 na toženo stranko naslovila dopis, da odpravi kršitve, bi morala tožnica ravnati skladno z določili 1. in 2. odstavka 200. člena ZDR-1. Ker tožena stranka ni v 8 delovnih dneh izpolnila svoje obveznosti oziroma odpravila kršitve, bi morala tožnica v nadaljnjih 30 dneh od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odprave kršitve zahtevati sodno varstvo, torej vložiti tožbo. Tožnica je vložila tožbo 24. 6. 2013, kar je prepozno, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
prenehanje delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Tožnik bi moral v roku 30 dni od takrat, ko je izvedel za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi oz. za prenehanje delovnega razmerja (to je bilo takrat, ko je prejel dopis ZZZS, da nima več urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja), na podlagi člena 204/3 ZDR (odjava je bila posledica prenehanja delovnega razmerja) vložiti tožbo za ugotovitev nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Ker tega ni storil, njegov tožbeni zahtevek na ugotovitev trajanja delovnega razmerja za sporno obdobje, na vzpostavitev delovnega razmerja in na prijavo v obvezna zavarovanja ni utemeljen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL0023190
URS člen 35, 37. KZ-1 člen 209, 209/1, 209/3. ZKP člen 6, 6/1, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 391.
kazniva dejanja zoper premoženje – poneverba – opis kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – vrednost prilaščenega predmeta – zaupanost v zvezi z zaposlitvijo – absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – službena elektronska pošta – ustavna pravica do komunikacijske zasebnosti – utemeljeno pričakovanje zasebnosti – jezik kazenskega postopka – prevajanje listin – zavrnitev pritožbe
Pri temeljni obliki kaznivega dejanja poneverbe po 1. odstavku 209. člena KZ-1 vrednost prilaščenega predmeta ni zakonski znak kaznivega dejanja, zato opredelitev vrednosti v opisu dejanja ni potrebna.
Obdolžencu je prilaščeni izdelek zaupan v zvezi z njegovo zaposlitvijo, kar izhaja tako iz pogodbe o zaposlitvi kot iz izpovedbe zaslišanega direktorja oškodovane družbe. Za storitev kaznivega dejanja ni potrebno, da bi moral obdolženec z izdelkom priti v fizični stik.
Ker je obdolženec opozorjen na možnost, da bo delodajalec spremljal promet njegove elektronske pošiljke, s čimer je soglašal, pri uporabi službene elektronske pošte ni mogel pričakovati popolne zasebnosti pri komunikaciji. Zato vsebina službene elektronske pošte, čeprav jo je sodišču predložil delodajalec, ne pomeni nedovoljenega dokaza, na katerega se sodba ne bi smela opirati.
ZPP člen 80, 278, 318, 318/1, 318/1-4, 338, 338/2.
pomanjkljiva oznaka stranke – neobstoječa pravna oseba – očitna pisna napaka – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – neobrazložen odgovor na tožbo – domneva priznanja tožbenih trditev – preizkus zamudne sodbe
Tožniki so tožbo vložili zoper pravilno označeno in obstoječo pravno osebo. Zgolj pomanjkljiva oznaka stranke (izpadla je oznaka, da je podjetje v stečaju), ne pomeni, da je bila sodba izdana zoper neobstoječo pravno osebo. Gre za očitno pisno napako.
ZSVarPre člen 2, 36, 36/1, 36/2, 36/3, 36/4, 36/5.
denarna socialna pomoč - trajanje
Denarna socialna pomoč se v skladu s 36. členom ZSVarPre prvič dodeli največ za tri mesece, ob ponovnem uveljavljanju pa največ za šest mesecev, če so okoliščine nespremenjene. Le izjemoma, v kolikor zaradi določenih okoliščin, to je starosti, bolezni, invalidnosti ali drugih okoliščin, ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca, se lahko dodeli za več kot šest mesecev, oziroma največ za eno leto. Tožnica v vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev niti v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala niti dokazovala, da so bile pri njej do dokončnosti izpodbijane odločbe podane okoliščine, kot so starost, bolezen, invalidnost ali druge okoliščine, zaradi katerih ni bilo mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnici denarno socialno pomoč in na njo vezani pravici do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, mogoče dodeliti za največ šest mesecev.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
ZDR-1 v 31. členu, ki ureja sestavine pogodbe o zaposlitvi, v peti alinei res na novo določa, da mora pogodba o zaposlitvi vsebovati polega ostalih sestavin tudi razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, pri čemer prejšnji ZDR navedenega določila ni imel. Vendar to ne pomeni, da v primeru, ko pogodba o zaposlitvi navedenega določila ne vsebuje, pride avtomatično do transformacije delovnega razmerja, ne da bi tožena stranka mogla v sodnem postopku dokazovati razlog sklenitve pogodbe za določen čas.
Domneva, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas, je podana le v primeru, ko čas trajanja (ne pa razlog) ni pisno določen in če pogodba za določen čas ni sklenjena v pisni obliki ob nastopu dela.
Nejasna pogodbena določila je treba razlagati v korist druge stranke, kadar je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali pa je bila kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke (v tem primeru tožene stranke). Ob ugotovitvi, da v medicinskem in dejanskem smislu posledice poškodb niso enake, je tudi po prepričanju višjega sodišča pravilno stališče sodišča prve stopnje, ki je priznalo invalidnost po obeh spornih točkah.
razveljavitev pogodbe o ustanovitvi stvarne služnostne pravice uporabe poti – zmota – prevara – bistvena zmota – opravičljiva zmota – malomarnost – lahka malomarnost
Kadar ima podpisnik zmotno predstavo o vsebini podpisane listine, je izpodbijanje pravnega posla zaradi zmote po 46. členu OZ načeloma dopustno. Vendar pa je pravno upoštevna le opravičljiva zmota. Bistvenost zmote same po sebi za izpodbojnost pogodbe ne zadošča. Stranka, ki je v zmoti, lahko zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote, razen če pri sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu. Zmota mora biti opravičljiva in nezakrivljena. Odmik od zahtevane skrbnosti pomeni malomarnost. Že zgolj lahka malomarnost zadošča, da se stranka ne more sklicevati na svojo zmoto.
ZPP člen 30, 63, 481, 481/3. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/4.
tožba na nedopustnost izvršbe – izločitvena pravda – spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – spor o stvarni pravici – postopek v gospodarskih sporih
Z izločitveno tožbo (tožba na nedopustnost izvršbe) se na predmetu izvršbe uveljavlja pravica, ki preprečuje izvršbo. V primeru, ko tožnik tožbo utemeljuje z lastninsko pravico, je sprožen spor o stvarni pravici, v katerem se ne uporabljajo pravila o gospodarskih sporih. O sporu je izključno pristojno odločati okrajno sodišče, ki vodi izvršilni postopek oz. sodišče na območju katerega je sodišče, ki vodi izvršilni postopek.
ZPP člen 99, 99/1, 99/2, 111, 112, 137, 333, 333/1.
vročanje - vročitev pooblaščencu - preklic pooblastila - nov pooblaščenec - rok za vložitev pritožbe - prekluziven rok
Sodišče je vročalo sodbo tistemu odvetniku, ki je zastopal toženca takrat, ko je sodišče sodbo izdalo oziroma najpozneje, ko jo je odpravilo. Zato je bila sodba vročena pravemu pooblaščencu in od tedaj dalje teče pritožbeni rok.
Če je sodba odpravljena in vročena pooblaščencu, ki je tedaj imel veljavno pooblastilo, bi ponovno vročanje sodbe novemu pooblaščencu pomenilo nezakonito podaljševanje petnajstdnevnega prekluzivnega roka.
ZDR-1 člen 77, 81, 89/1, 89/2, 84, 84/1, 200, 200/3. OZ člen 46, 49, 99.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zmota - napake volje - sodno varstvo - prenehanje pravice
Toženi stranki sta tožniku (pri vsaki od njiju je bil na podlagi individualne pogodbe o zaposlitvi zaposlen za polovični delovni čas na delovnem mestu direktor izterjave) podali dve redni odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Poleg tega je tožnik s toženima strankama sklenil tudi dva sporazuma ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ki sta datirana istega dne kot redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tožnik je zatrjeval, da sporazum ne vsebuje njegove prave volje zaradi napake volje (s strani toženih strank naj bi mu bilo predstavljeno, da pomeni sporazum le tehnično izvedbo predaje poslov in stvari). Tožnik pred podpisom tega sporazuma ni ravnal s potrebno skrbnostjo (sporazuma niti ni prebral), zato zatrjevana zmota tožnika ni opravičljiva, prav tako pa ga tožnik ni podpisal zaradi prevare (člen 46 in člen 49 OZ). Posledično tožnikov zahtevek za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi ni utemeljen.
Delavec je pri izpodbijanju sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi glede vložitve tožbe vezan na rok 30 dni, odkar je izvedel za kršitev (člen 200/3 ZDR-1) in ne na enoletni rok od sklenitve sporazuma po 16. členu ZDR-1. To pomeni, da rok iz člena 99 OZ (po katerem pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe preneha s pretekom enega leta od dneva, ko je upravičenec zvedel za razlog izpodbojnosti, oziroma enega leta od prenehanja sile), v konkretnem primeru pri presoji pravočasnosti vložitve tožbe ne pride v poštev.
napotitev na pravdo - sporna dejstva - pravica do zapuščine - veljavnost oporoke - sposobnost za razsojanje
Ob tem, ko se oporočna sposobnost zapustnice domneva, oporoka pa je sestavljena v obliki, ki jo za pravno veljavnost oporoke predpisuje zakon, je napoten na pravdo za razveljavitev oporoke tisti, ki njene veljavnosti ne priznava.
postopek za delitev stvari in skupnega premoženja – obseg skupnega premoženja – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – izrek sklepa – razlogi – nepopolni razlogi – materialno procesno vodstvo – pravni interes za ugotovitveno tožbo
Dejstvo, da se stranka ne strinja z zatrjevanim obsegom skupnega premoženja, lahko pomeni zgolj podlago za ugotovitev, da obstoji spor, ne pa za zaključek, da je njena pravica zato manj verjetna. Odločitve, zakaj je bila na pravdo napotena ravno nasprotna udeleženka, zato ni mogoče preizkusiti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083450
OZ člen 131. ZJC člen 5, 6. ZPP člen 236a.
odškodninska odgovornost upravljavca cest – vzdrževanje cestnih površin v zimskih razmerah – subjektivna odškodninska odgovornost – opustitveno ravnanje – protipravno ravnanje – izvedbeni program zimske službe – poledenel pločnik – priče – zaslišanje prič – pisna izjava priče
Vzdrževalec ceste ne odgovarja objektivno, temveč krivdno.
Ugotovljena dejstva ne dajejo podlage za krivdno odgovornost toženkinega zavarovanca. Drži, da mora upravljalec javnih cest poskrbeti za njihovo varno uporabo tudi v slabih zimskih razmerah in da ga pri opravljanju dejavnosti zavezujejo pravila strožje – profesionalne skrbnosti. Vendar je sodišče ugotovilo, da je opravljal dela zimske službe tako, kot mu je nalagal sprejeti izvedbeni program zimske službe, zato je presoja, da je v ugotovljenih okoliščinah ravnal s potrebno profesionalno skrbnostjo, pravilna.
zavezanec za plačilo sodne takse – postopek za vzpostavitev etažne lastnine
Tistemu, ki je bil že pred sklepom o vzpostavitvi etažne lastnine, ki ga je sodišče izdalo v postopku po ZVEtL, v zemljiški knjigi vpisan kot etažni lastnik posameznega dela stavbe, ne bo treba plačati takse za postopek vzpostavitve etažne lastnine po ZVetL, saj sodišče ne bo imelo dela z ugotavljanjem njegove etažne lastnine, poleg tega pa je že plačal ustrezne stroške v postopku, na podlagi katerega je bil vpisan kot etažni lastnik.
Pri ugotavljanju izgubljenega dobička je najprej potrebno ugotoviti obseg poslovanja, ki bi ga oškodovanec dosegel, če škodnega dogodka ne bi bilo. Izgubljeni dobiček je razlika med tistimi prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in tistimi odhodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali. V primeru, ko se je tožeča stranka že pred škodnim dogodkom ukvarjala z enako dejavnostjo, obseg izgubljenega dobička ugotavlja na podlagi podatkov o preteklem poslovanju. Pritožničino vztrajanje, da je višina prihodkov razvidna iz preglednice opravljenih dializnih prevozov, ki jih je za toženko pred škodnim dogodkom opravila tožnica, temu ne ustreza. Prikaže le del prihodkov, glede odhodkov pa je bila njena trditvena podlaga pomanjkljiva. Prav tako ni ničesar konkretnega navedla o tem, kakšen dobiček je ustvarila v preteklem obdobju.
Na tožeči stranki je trditveno in dokazno breme tako glede prihodkov kot tudi odhodkov v zvezi z izgubljenim dobičkom in je stališče, da mora odhodke zatrjevati in izkazati tožena stranka, preseženo.