OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0007082
ZNP člen 1, 4, 6, 9. ZTLR člen 22, 24, 28, 28/2, 28/4, 29, 72. SPZ člen 266, 266/1. ZPP člen 5, 339, 339/2-8.
družbena lastnina - lastninska pravica na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - gradnja na tujem svetu - pravnoposlovna pridobitev - pravica uporabe - upravni akti - predhodno vprašanje - prenos pravice uporabe - pisna oblika - odplačnost prenosa pravice uporabe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje
1. Nova stvar lahko nastane le v primeru, ko osnovna stvar zaradi predelave izgubi svojo fizično identiteto, z nasutjem večje količine zemlje, ureditvijo pešpoti in s kanaliziranjem hudournika pa osnovno zemljišče identitete v obravnavanem primeru ni spremenilo, temveč delno le konfiguracijo, zato do nastanka nove stvari ni prišlo.
2. Tožeča stranka ni bila v dobri veri, ker je bila ves čas seznanjena, da vtoževana parcela ni njena, saj je poznala tako zemljiškoknjižne podatke kot dejanski obseg vtoževane parcele. Če dobrovernosti ni, pa o priposestvovanju (kot institutu pridobitve klasičnega stvarnega prava za pridobitev lastninske pravice) ne moremo govoriti.
3. V primeru določila 12. člena ZTLR je na zemljišču v družbeni lastnini mogoče imeti v lasti stavbo, v zvezi s tem pa ima lastnik stavbe pravico uporabe. Ta določba pa ne pomeni, da je za pridobitev pravice uporabe zadoščalo že samo dejstvo, da je nekdo zgradil stavbo na zemljišču v družbeni lastnini. Pravico uporabe je namreč moral najprej zakonito pridobiti, šele potem je bila gradnja mogoča.
LOKALNA SAMOUPRAVA - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VSL0073485
URS člen 26, 26/1, 26/2. OZ člen 131, 147, 148. ZLS člen 28, 33, 33/1. ZGO-1 člen 50, 50/5, 50/6, 66, 66-5, 210, 210-2. ZUreP-1 člen 143. ZUN člen 76a, 76a/3. ZSZ člen 44, 44/1. ZUP člen 251, 251/1.
odškodninska odgovornost za ravnanje drugega - odškodninska odgovornost občine - odškodninska odgovornost župana - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - protipravnost konkretnega posamičnega akta - zakonodajna protipravnost - zavrnitev soglasja k projektni dokumentaciji - prekinjena vzročna zveza
Stranka je vložila tožbo in kljub jasnim razlogom upravnega sodišča o nedopustnosti tožbe še pritožbo na Vrhovno sodišče. Tako ravnanje prvotožene stranke kot občine pa je očitno protipravno in ni skladno s profesionalnimi standardi, ki veljajo za občino v delu, ko nastopa kot nosilec oblasti, kar je primer v postopku zavrnitve soglasja k predloženi projektni dokumentaciji.
Odgovornost funkcionarja oziroma nosilca javne oblasti se ne presoja po določbah o odgovornosti delodajalca za škodo, ki jo povzroči njegov delavec oziroma javni uslužbenec, temveč po določbah o odgovornosti pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ. Tako je bilo že sprejeto stališče, da za škodo, ki jo povzroči fizična oseba, ki predstavlja državni organ, odškodninsko odgovarja država, v konkretnem primeru torej občina.
ZFPPIPP člen 376, 378, 383, 386, 386/4, 396, 396/4.
osebni stečaj – končanje postopka osebnega stečaja – preizkus terjatev – naknadno prijavljena terjatev – namen postopka osebnega stečaja – pridobitev izvršilnega naslova
Če naknadno prijavljena upnikova terjatev ni bila preizkušena, to ni ovira za končanje stečajnega postopka, saj bi bili sicer postopki osebnega stečaja ob neaktivnih upnikih, ki bi svoje terjatve priglašali izven predvidenega roka treh mesecev, v nedogled odprti, nastajali bi le stroški, ki so povezani s preizkusom terjatev, kar pa ni namen postopka osebnega stečaja.
1. Pogoj za utemeljenost zahtevka za zvišanje preživnine so spremenjene okoliščine, na podlagi katerih je bila preživnina določena (tretji odstavek 132. člena ZZZDR). Gre za spremembo subjektivnih okoliščin na strani otroka, matere ali očeta.
2. Dejstvo, da zakonita zastopnica ni bila pripravljena skleniti poravnave, ampak je zahtevala, da o višini preživnine otrok odloči sodišče, ne more iti v škodo otrok.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – preizkusna doba – dolžina preizkusne dobe – kriteriji za določitev preizkusne dobe
Sodišče upošteva le podatke, ki jih je v predlogu navedel dolžnik, ter dokaze, ki jih je priložil k predlogu. Druge dokaze izvaja le v primeru, da se mu porodi resen dvom o resničnosti dejstev, ki jih zatrjuje dolžnik. Na upnikih je potem, da lahko z ugovorom proti odpustu obveznosti uveljavljajo neresničnost navedenih dejstev.
Treba je točno navesti, kakšne naj bi bile zdravstvene težave, da sodišče lahko presodi, ali sploh gre za okoliščine, zaradi katerih bi bilo določeno krajše preizkusno obdobje.
Stečajni upravitelj ni dolžnikov zastopnik, temveč je organ postopka, ki mora poskrbeti za čim boljše unovčenje stečajne mase in za poplačilo upnikov, ne pa za koristi dolžnika.
Izpodbijani sklep je po svoji vsebini sklep procesnega vodstva. Zoper takšne sklepe pa pritožba ni dovoljena. Dovoljena ni navkljub temu, da je sodišče prve stopnje v pravnem pouku izpodbijanega sklepa navedlo drugače (torej da je pritožba dopustna).
OZ člen 82, 82/1, 82/2. SPZ člen 99, 99/1, 212, 212/1, 212/2.
služnost hoje in vožnje - motenje stvarne služnosti - postavitev prometnega znaka in zapornice
Samovoljna postavitev znaka, ki omejuje vožnjo z vozili do 3,5 t skupne teže, pomeni neutemeljeno motenje pravice stvarne služnosti. Slednja je ustanovljena v korist gospodujočega zemljišča in zato lahko uporabljajo služeče zemljišče vsi tisti, ki izvršujejo vsebino služnosti v skladu z njenim namenom. Ker se od ljudi ne samo pričakuje ampak celo zahteva, da pravila spoštujejo, bi ravnanje v nasprotju s postavljenim znakom (ki ima naravo upravne odločbe), četudi gre za samovoljno postavitev, pomenilo kršitev, zato je povsem razumen zaključek, da bi znak takšne osebe upoštevale, s tem pa bi bila stvarna služnost omejena in poseženo v načelo koristi. Tudi postavitev zapornice, ki sta jo toženca „nekajkrat zaklenila“ pomeni neutemeljeno motenje stvarne služnosti hoje in vožnje, ki je bila izvrševana skladno in upoštevaje načelo „civiliter uti“. Že postavitev zapornice pomeni omejevanje pri izvrševanju vsebine stvarne služnosti, kadar pa je ta zapornica zaklenjena, pa ne more biti nobenega dvoma, da je izvrševanje služnosti onemogočeno.
osebni stečaj - sklep o končanju postopka brez razdelitve upnikom - izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev - neznatna stečajna masa - preizkus naknadno prijavljenih terjatev
Čeprav je stranski učinek zaključenega postopka osebnega stečaja tudi v tem, da upniki pridobijo izvršilni naslov za neplačani del priznanih terjatev v stečajnem postopku, pa ne more biti izključni namen (nadaljnjega) vodenja postopka osebnega stečaja le v pridobitvi takšnega izvršilnega naslova upnikov v primeru, ko ni izpolnjena splošna predpostavka za vodenje tega postopka, to je obstoj stečajne mase stečajnega dolžnika.
ZFPPIPP člen 105, 126, 126/2, 129. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije člen 8, 8/2.
Upravitelj ima v postopku insolventnosti omejeno možnost pritožbe, vendar pa zato še ni mogoče sklepati, da ima vselej, ko vloži pritožbo, tudi pravico do povrnitve tako nastalih (pritožbenih) stroškov.
predlog za izvršbo z novim izvršilnim sredstvom - pravočasnost predloga po ustavitvi izvršbe glede vseh dotedanjih izvršilnih sredstev
Na predmetnem dopisu se sicer nahaja črtna koda z datumom 25. 4. 2014, vendar po mnenju sodišča druge stopnje ta izkazuje oddajo pošiljke pošti le v upnikovi evidenci. Ker upnik ni predložil dokazila pošte o prejemu te pošiljke, niti ni predlagal opravo poizvedb o tem, po oceni sodišča druge stopnje ni uspel dokazati svojih trditev o pravočasno podanem predlogu za nadaljevanje postopka izvršbe oziroma vzbuditi dvom v zaključke sodišča prve stopnje, da se pozivu sodišča ni odzval.
ZPP člen 213, 213/2, 154, 154/2. OZ člen 103, 110, 171.
izvedba dokazov - neizpolnitev pogodbe - odstop od pogodbe - pravdni stroški - uspeh v sporu
V kolikor stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na dosežen uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške. Taka odločitev je pravilna v primeru, ko je enak oziroma primerljiv tako uspeh obeh strank v sporu, kot tudi njuni stroški.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0073455
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 231, 231, 235, 240. OZ člen 417, 419, 1012, 1013, 1019, 1019/3.
začetek postopka osebnega stečaja – pogoj za zavarovanje z začasno odredbo in za presojo aktivne legitimacije upnika za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja – predlagatelj postopka kot edini dolžnikov upnik – solidarno poroštvo – obveznosti solidarnega poroka – cesija – odstop terjatve – obvestilo o prenosu terjatve
Obvestilo o morebitnem prenosu terjatve dolžniku ni bilo niti naznanjeno (s strani odstopnika) niti o tem ni bil obveščen (s strani prevzemnika), takega učinka pa vsekakor ne more imeti navedba v obrazložitvi sklepa v postopku, v katerem se ta vprašanja (odstop terjatve) ne rešujejo (to je v postopku sodnopravnega nadzora zagotavljanja pravice do sojenja v razumnem roku).
V ozadju spora pravdnih strank gre za spor o lastninski pravici, saj je tožnik zatrjeval, da je parcelo koristil v dobri veri sam in po svojih prednikih kot lastniški posestnik, toženci pa, da jo je koristil na podlagi dovoljenja tretjega toženca, torej zgolj kot imetnik. Prekarist ne uživa posestnega varstva, ker je bistvo (takega) imetnika zavedanje, da dejansko izvršuje tujo oblast. Ob nespornosti tožnikove dolgoletne posesti je bilo dokazno breme, da naj bi tožnik v resnici izvajal posest zgolj na podlagi toženčeve začasne prepustitve zemljišča, na toženi stranki.
motenje posesti - izvrševanje oblasti nad delom nepremičnine - služnost - služnostna pot - samopomoč
Iz navedb tožnikov, da do svojih parcel dostopajo preko utrjene "služnostne poti", ki poteka po parceli tožene stranke, je mogoče dovolj jasno razumeti, da gre za trditve o uporabi poti, ki poteka deloma po parceli tožene stranke, kar pomeni, da so dejansko zatrjevali izvrševanje oblasti nad delom toženčeve nepremičnine.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/4, 234, 234/4. ZPP člen 337, 337/1, 214, 214/2.
sklep o začetku stečajnega postopka – insolventnost – nedovoljene pritožbene novote – neizpodbojna domneva – dobiček – trajnejša nelikvidnost
Dolžnik je glede pogodb navajal le višino njune realizacije, kar pa ni podatek, ki bi kakorkoli prispeval k dokazovanju solventnosti. Gre namreč le za celoten prihodek (ki niti ni z ničemer dokazan), ne upošteva pa, da bi bil za odločitev pomemben le podatek o dobičku iz teh poslov, torej le razlika med prihodki in stroški.
Domneva po 4. odstavku 14. člena ZFPPIPP je neizpodbojna, kar zakon izrecno določa ("velja in nasproten dokaz ni dovoljen"). Neizpodbojne domneve pa družbenik v pritožbi in tudi dolžnik v ugovornem postopku sploh ne more izpodbiti, razen če bi dokazal, da je dolžnik za vse delavce izplačal vse pripadajoče davke in prispevke najkasneje na dan pred vložitvijo upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka, česar pa ni storil.
Za obstoj insolventnosti zadostuje že zgolj izkaz trajnejše nelikvidnosti, čeprav bi morda obstajala dolgoročna plačilna sposobnost.
plačilo upravitelja – pravica do nagrade – stroški za pritožbo upravitelja
Upravitelj v postopku zaradi insolventnosti naloge in pristojnosti opravlja odplačno. Ni sporno, da je upravičen do plačila, če je svoje delo opravil, vendar pa ga mora opraviti tudi pravilno in v celoti. Kriterij za plačilo je torej pravilno opravljeno delo.
Upravitelj svojega dela zaenkrat ni opravil, vsaj ne tako zadovoljivo, da bi bila podana podlaga za odmero zahtevane nagrade. Navedeno ne pomeni, da razrešeni upravitelj do nagrade sploh ni upravičen, pač pa, da zaenkrat ni podlage za ugotovitev, da je bilo delo, za katero terja nagrado, opravljeno pravilno.
3. Upravitelj ima v postopku insolventnosti omejeno možnost pritožbe, vendar pa zato še ni mogoče sklepati, da ima vselej, ko vloži pritožbo, tudi pravico do povrnitve tako nastalih (pritožbenih) stroškov. Upravitelj ima pravico do povrnitve stroškov, ki so mu nastali pri opravljanju nalog in pristojnosti upravitelja, pri čemer podrobnejša pravila o stroških, do povrnitve katerih je upravičen upravitelj, določa Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen. Le-ta v VII. poglavju izrecno našteva stroške, do povrnitve katerih je upravitelj upravičen, med katerimi pa ni pritožbenih stroškov, tako tudi ne sodnih taks, ki nastanejo s sicer dovoljenimi pritožbami upravitelja. Niti ZFPPIPP niti Pravilnik torej ne predvidevata, stroškov v višini sodnih taks za pritožbo.
SPZ člen 24, 24/1, 24/2, 28, 29, 43. ZPP člen 100, 105, 105a, 105a/3, 181, 181/1, 181/2, 205, 205/2. ZZK člen 40, 40/1, 40/1-3.
tožba na ugotovitev lastninske pravice - ugotovitveni zahtevek - originarna pridobitev lastninske pravice - izvenknjižno priposestvovanje - dobroverna lastniška posest - zakonska domneva dobrovernosti - pravni interes
Da je v zadevah, kot je obravnavana (zatrjevanje originarnega načina pridobitve lastninske oz. druge stvarne pravice) tožba na ugotovitev lastninske pravice ustrezno pravno varstvo pravic zakonitega lastnika, če je v zemljiški knjigi vknjižen (nepravi) lastnik, je nesporno sprejeto tudi v sodni praksi.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/1, 221m, 221m/5, 221m/6.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - zavrnitev predloga za izvršbo - posebna pravila o ukrepih finančnega prestrukturiranja - prisilna poravnava, omejena na prestrukturiranje navadnih finančnih terjatev
Če je predlog prisilne poravnave omejen samo na zmanjšanje navadnih finančnih terjatev oziroma odložitev rokov za njihovo plačilo, sodišče v postopku prisilne poravnave dovoli začetek postopkov izvršbe ali zavarovanja za uveljavitev poslovnih terjatev do dolžnika in nadaljevanje postopkov izvršbe in zavarovanja za uveljavitev poslovnih terjatev, ki so bili prekinjeni po 1. odstavku 132. člena ZFPPIPP.
preklic rubeža - nagrada za neizvedeni rubež - stroški izvršitelja
Upnikovo procesno dejanje preklica rubeža je bilo opravljeno dan pred razpisanim rubežem in izvršitelj glede na pravočasno preklicani rubež podlage za opravo rubeža ni imel.
odločanje o postavljenem tožbenem zahtevku - izostanek odločitve o delu zahtevka - dopolnilna sodba - pritožba kot predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo
V primerih, ko sodišče v izreku ne odloči o delu zahtevka, v obrazložitvi pa navede, da je ta (v izreku manjkajoči del zahtevka) zavrnilo (in tudi pojasni zakaj), gre za položaj iz 325. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in pride v poštev le izdaja dopolnilne sodbe (325. do 327. člena ZPP). Tožeča stranka možnosti za izdajo dopolnilne sodbe ni izkoristila, temveč je vložila pritožbo, v kateri izrecno izpodbija zavrnilni del sodbe, ki v sodbenem izreku ni zajet. Pritožba je jasna in nedvoumna. Tožeča stranka se ne pritožuje samo zaradi tega, ker sodišče prve stopnje ni odločilo o celotnem tožbenem zahtevku, zato tudi ni podlage, da bi se njena pritožba na podlagi tretjega odstavka 327. člena ZPP štela kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe.