zavrženje tožbe - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožnici je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo z iztekom časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena, zato tožnica po datumu prenehanja delovnega razmerja ni mogla več pri toženi stranki zahtevati odprave kršitve, ampak bi morala v roku 30 dni vložiti tožbo na ugotovitev, da je imela s toženo stranko delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas in na ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja. Tožnica je tožbo na ugotovitev transformacije delovnega razmerje iz določnega v nedoločen čas in na poziv nazaj na delo vložila po izteku roka iz 3. odstavka 200. člena ZDR-1, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 1. odstavka 274. člena ZPP, na podlagi katere je tožbo kot prepozno zavrglo.
duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - izvedenski mnenji - razlike med mnenjema
Sodišče druge stopnje nadalje kot pravilnega sprejema prvostopni zaključek, da sta obe med postopkom pridobljeni izvedenski mnenji primerljivi oz. se bistveno ne razlikujeta. Oba izvedenca sta tako ne glede na nekoliko različno numerično oceno zmanjšanja tožnikove življenjske aktivnosti1, na katero pa sodišče ni vezano, zelo podobno opisala tožnikove vsakodnevne omejitve v poklicnem in vsakdanjem življenju, ki jih je pripisati posledicam nepravilnega zdravljenja utrpele poškodbe.
Tožba, vložena v tujem jeziku, je zakonito zavržena. V odrejenem roku namreč ni bila vrnjena prevedena v slovenski jezik, čeprav je bil tožnik v sklepu opozorjen na pravne posledice, če ne bo postopal po odredbi sodišča.
Tožeča stranka sicer v pritožbi navaja in k tem navedbam predlaga tudi dokaze, da je sodno takso plačala, vendar pa tako iz njenih navedb kot tudi iz dokaza izhaja, da ni plačala takse v zahtevani višini 180,00 EUR, pač pa je plačala takso le delno. Ker torej takse ni plačala v celoti, je sodišče pravilno štelo, da je bila tožba umaknjena in pravilno postopek ustavilo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev
Tožena stranka je dokazala, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (prišlo je do organizacijske spremembe zaradi katerih je prenehala potreba po delu treh delavcev). Izpolnila je vse obveznosti, ki izhajajo iz dejstva, da je šlo za odpoved večjemu številu delavcev v smislu določbe 98. člena ZDR-1. Tožena stranka je izpolnila obveznost obveščanja in posvetovanja s sindikatom, kakor je določena v 99. členu ZDR-1, prav tako obveznost obveščanja Zavoda RS za zaposlovanje na podlagi 100. člena ZDR-1. Program razreševanja presežnih delavcev vsebuje vse elemente iz 101. člena ZDR-1. Tožena stranka je pri določitvi presežnih delavcev pravilno upoštevala kriterije in merila za določitev presežnih delavcev, ki jih je sama določila po predhodnem posvetovanju s sindikati. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
regres za letni dopust - jubilejna nagrada - sprememba delodajalca
Iz izvedenih dokazov izhaja, da je prišlo do prenosa pretežnega dela podjetja in da tožena stranka (kot delodajalec prevzemnik) na podlagi četrtega odstavka 73. člena ZDR solidarno odgovarja za prenosnikove dolgove do delavcev, torej tudi za dolg, ki ga je imel prenosnik A. d.o.o. do tožnika iz naslova regresa za letni dopust za leto 2011, jubilejno nagrado za 10 let dela in pogodbeno kazen zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ugotovljenega s pravnomočno sodno odločbo.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 2, 3, 36, 36/1, 38. ZPIZ-1 člen 36, 187. ZPIZVZ člen 1.
starostna pokojnina - mednarodni sporazum - sporazum s Srbijo - bivši vojaški zavarovanci
Tožnik je bil ves čas vojaški zavarovanec, nazadnje v ZR Jugoslaviji, kjer mu je bila tudi priznana pravica do predčasne starostne pokojnine od 20. 8. 1998 dalje. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju določa, da v primerih kot je ta, glede na to, da je bila tožniku pokojnina priznana leta 1998 s strani Zavoda za socialno zavarovanje vojaških zavarovancev, torej pred uveljavitvijo tega sporazuma, ostane takšna dajatev obveznost pristojnega nosilca pogodbenice, ki je prvi priznal pokojnino. Takšne pokojnine se ponovno ne odmerijo. V konkretnem primeru je pokojnina tožnika še naprej obveznost Republike Srbije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – GRADBENIŠTVO – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0081415
Direktiva Sveta 89/106/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic, ki se nanašajo na gradbene proizvode člen 4, 4/2, 4/2-c, 5. OZ člen 83, 100, 100/3, 459, 459-3, 619, 626, 626/1, 627, 627/1, 627/2. ZGPro člen 5, 5-1, 5-3, 6, 6/2, 6/2-1, 7, 7/1, 8. ZGO-1 člen 2, 2-1(2), 2-1(6). ZPP člen 333, 333/1, 496, 496/1. ZIZ člen 62, 62/2.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – pravni pouk sodbe s skrajšano obrazložitvijo – napoved pritožbe – pravni pouk sodbe s polno obrazložitvijo – odločanje o zahtevkih, postavljenih v različnih postopkih – pritožbeni rok – podjemna pogodba – razlaga spornih določil pogodbe po vnaprej natisnjeni vsebini ali vsebini, predlagani s strani ene pogodbene stranke – obveznost izvršiti delo po dogovoru in po pravilih posla – odstop od pogodbe zaradi odstopa od dogovorjenih pogojev – odgovornost za stvarne in pravne napake izpolnitve – stvar brez lastnosti, ki so predpisane – gradbeni proizvod – gradbeni inženirski objekt – dajanje gradbenih proizvodov v promet – slovenski nacionalni standard – harmonizirani nacionalni standard – evropsko tehnično soglasje – nacionalne tehnične specifikacije – neharmonizirani nacionalni standard – neobvezni standard – načelo prostega pretoka blaga
Glede na 3. odstavek 100. člena OZ in 3. točko 459. člena OZ dolguje podjemnik tako opravo posla, da bo stvar imela lastnosti, ki jih le določajo javnopravne norme (predpisi).
ZDSS-1 člen 31, 31-4.ZJSRS člen 16, 19. ZPP člen 374, 374/1.
zavrženje revizije
Tožnik zahteva, da se mu prizna pravica do izplačila neizplačanih plač za sporno obdobje in izplačila odpravnine v višini ene minimalne plače, določene z zakonom. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da gre v konkretni zadevi za socialni spor, konkretno za pravico iz socialnega varstva, zato naj bi bila revizija v skladu s 4. točko 31. člena ZDSS-1 dovoljena že po samem zakonu. 16. člen ZJSRS določa, da ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. V 19. členu so določene pravice, ki jih ima v takem primeru delavec. Pravica do poravnave zajamčenih pravic delavcev iz sredstev posebnega jamstvenega sklada je posebna oblika varstva pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca in olajšuje položaje delavcev, z ureditvijo jamstva minimalnih pravic delavcev s strani posebej za to ustanovljene institucije, ki dopolnjuje varstvo pravic delavcev urejeno z zakonom, ki ureja postopke insolventnosti. Pravice delavcev v primeru insolventnosti delodajalca po določbah ZJSRS niso pravice iz sistema socialnega varstva, zato je sodišče prve stopnje revizijo pravilno zavrglo (prvi odstavek 374. člena ZPP).
Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 71.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - kolektivna pogodba - trgovinska dejavnost
Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije je v 71. členu določala, da je osnovna plača plača za polni delovni čas, normalne delovne pogoje in doseganje vnaprej določenih delovnih rezultatov, za katere se štejejo delovni rezultati, merjeni individualno ali skupinsko. Določala je tudi, da je delavec, če ne doseže vnaprej določenih delovnih rezultatov iz razlogov, ki niso na njegovi strani, upravičen do 100% osnovne plače, dogovorjene s pogodbo o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni upoštevalo določb te kolektivne pogodbe. Tožnici je bila v pogodbi o zaposlitvi določena osnovna plača, kar pomeni, da je do nje upravičena, če dosega 100% delovne rezultate, ki se merijo tako individualno kot tudi skupinsko. Tožena stranka je v postopku zatrjevala, da je plače znižala zaradi upada prometa in predlagala izvedbo dokazov. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo zgolj na izpoved tožnice in na dejstvo, da tožena stranka ni predložila nobenih dogovorov oziroma aktov o znižanju plač. Pri tem je zavzelo napačno stališče, da se je delodajalec dolžan z delavci dogovoriti o znižanju plač in da je to znižanje mogoče le na podlagi dogovora. Ni se opredelilo do tega, ali nedoseganje plana, zaradi katerega je tožena stranka tožnici in ostalim delavcem znižala plače, sodi med vnaprej določene skupinske delovne rezultate in ali je tako znižanje upravičeno ali ne.
ZSReg člen 41, 41/3. ZPP člen 108, 180, 180/1, 214, 214/2, 273, 286, 286/1, 286/2.
tožba za ugotovitev ničnosti vpisa – rok – procesna predpostavka – poprava ali dopolnitev vloge – zavrženje tožbe – določen zahtevek – nezanikana dejstva – pravica do odgovora na trditve
Sodba prvostopenjskega sodišča temelji na presoji, da je tožeča stranka priznala v odgovoru na tožbo zatrjevana dejstva, ker jih ni zanikala. Takšna presoja bi bila pravilna, če ne bi bila imela tožeča stranka še vedno pravice do odgovora na trditve tožene stranke (iz obeh odgovorov na tožbo) do konca prvega naroka za glavno obravnavo. Prvostopenjsko sodišče namreč tudi ni ravnalo po 2. odstavku 286. člena ZPP. Zgolj zato, ker tožeča stranka ni odgovorila na odgovor na tožbo, torej ni mogoče sklepati, da je po nasprotniku zatrjevana dejstva priznala.
Glede na 3. odstavek 41. člena ZSReg je vložitev tožbe v obeh rokih predpostavka, brez katere vodenje postopka za ugotovitev ničnosti vpisa sploh ni dopustno. Gre za t. i. procesno predpostavko. Obstoj takšne predpostavke mora zatrjevati stranka sama; na njej je trditveno in po potrebi tudi dokazno breme. Če procesna predpostavka ni podana, mora sodišče tožbo zavreči.
Oškodovanec mora dokazati, da obstajajo prve tri predpostavke odškodninske odgovornosti: protipravnost, vzročna zveza in škoda. Odgovorna oseba pa se odškodninske odgovornosti razbremeni, če dokaže, da krivda ni podana.
zavrženje pritožbe - pritožba - redno pravno sredstvo - pravnomočna sodba
Pritožba zoper pravnomočno sodbo ni dovoljena. Po 1. odstavku 333. člena ZPP je namreč redno pravno sredstvo, torej pritožbo, dopustno uveljavljati le zoper prvostopenjsko sodno odločbo, ki pa je bilo v obravnavani zadevi že izčrpano.
zavrženje pritožbe - pritožba - redno pravno sredstvo
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je pritožbo tožnice zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča zavrglo, saj je pritožba v skladu s 363. členom ZPP dovoljena le zoper sklep sodišča prve stopnje.
OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1, 171, 174, 179. ZPP člen 236.a, 236.a/6, 236.b, 236.b/1.
nepremoženjska škoda - padec po spolzkih tleh - krivdna odgovornost - ugovor neobstoja zavarovalnega kritja - neverodostojnost pisne izjave priče - prepozen predlog za zaslišanje priče
Toženka ob obravnavanju pisne izjave navedene priče ni zahtevala njenega neposrednega zaslišanja, zato je njena pritožbena graja neverodostojnosti pričine pisne izjave zgolj zaradi okoliščin nastanka njenega zapisa po presoji sodišča druge stopnje tudi prepozna (smiselna uporaba prvega odstavka 286.b člena ZPP).
Tožnik je dokazal, da je bilo delo na objektu skladišča opravljeno, zato tožena stranka ni dokazala, da je tožnik storil očitane kršitve v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, in sicer da je potrdil in podpisal navidezne račune družbe za storitve, ki niso bile opravljene oziroma so bile opravljene v bistveno manjšem obsegu. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, nezakonita.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0081417
OZ člen 101. ZFPPIPP člen 211, 212, 217.
ugovor neizpolnjene pogodbe – pravilo sočasne izpolnitve – nastop zamude – sklep o potrditvi prisilne poravnave – učinkovanje potrjene prisilne poravnave – odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave
Pogodbeno določilo, da je plačilo pogojeno z izdelavo končnega obračuna s strani naročnika, ureja rok plačila, ki je vezan na izpolnitev odložnega pogoja. Njegova neizpolnitev pa ne more pomeniti, da stranka svojega dela obveznosti sploh ni dolžna izpolniti oziroma lahko z izpolnitvijo odlaša v nedogled. S potekom razumnega časa je treba šteti, kot da čas izpolnitve ni bil določen in lahko nasprotna stranka zahteva izpolnitev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Tožnik ni neupravičeno izostal z dela več kot 5 dni zapored. Zato ni obstajal utemeljen razlog po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZPIZ-2 člen 11, 171. ZS člen 83, 83/2, 83/3. ZPP člen 112.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - sodno varstvo
Rok za vložitev tožbe zoper dokončni upravni akt v zvezi z obnovo postopka, ki se nanaša na uveljavljanje pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1. točka 1. odstavka 7. člena ZDSS-1), ima naravo materialno prekluzivnega roka. Ker čas sodnih počitnic (od 15. 7. do 15. 8.) ne vpliva na tek materialnih rokov, se je v obravnavi zadevi rok za vložitev tožbe, ki je začel teči 9. 7. 2014, iztekel 7. 8. 2014, tožba, ki je bila vložena 4. 9. 2014 priporočeno po pošti, pa je vložena po izteku roka in torej prepozno.