Terjatev, ki jo tožnica v tem individualnem delovnem sporu poskuša zavarovati z predlagano začasno odredbo (odpoved pogodbe o zaposlitvi), spada med nedenarne terjatve. Temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe je, da upnik izkaže za verjetno, da njegova terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. V tej fazi postopka verjetnost tožničine terjatve še ni izkazana. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da predlog za izdajo začasne odredbe ne vsebuje navedbe dejstev o verjetnem obstoju terjatev in dokazov, ki bi trditve tožnice potrjevali. Zato je sodišče prve stopnje tožničin predlog za izdajo začasne odredbe pravilno zavrnilo.
starostna pokojnina - pokojninska doba - prispevki - zavarovalna doba
V zadevi je sporno vprašanje upoštevanja obdobja od 1. 11. 1990 do 11. 11. 1997 v pokojninsko dobo, ker je od priznanja te dobe odvisna odmera starostne pokojnine. Tedaj je vprašanje upoštevanja zavarovalne dobe bilo urejeno v ZPIZ/92 in ZTPPIZ. Zavarovalna doba se je zavezancem, ki so bili sami dolžni plačevati prispevke, torej tistim, ki so bili zavarovani na podlagi opravljanja samostojne dejavnosti, upoštevala le, če so bili za ta obdobja plačani prispevki (3. odstavek 202. člena ZPIZ/92). V primeru, ko je šlo za zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, pa se je čas prebit v delovnem razmerju pred uveljavitvijo ZPIZ-1 upošteval v zavarovalno dobo, ne glede na to, ali so bili zanjo plačani prispevki.
Tožeča stranka sicer v pritožbi navaja in k tem navedbam predlaga tudi dokaze, da je sodno takso plačala, vendar pa tako iz njenih navedb kot tudi iz dokaza izhaja, da ni plačala takse v zahtevani višini 180,00 EUR, pač pa je plačala takso le delno. Ker torej takse ni plačala v celoti, je sodišče pravilno štelo, da je bila tožba umaknjena in pravilno postopek ustavilo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev
Tožena stranka je dokazala, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (prišlo je do organizacijske spremembe zaradi katerih je prenehala potreba po delu treh delavcev). Izpolnila je vse obveznosti, ki izhajajo iz dejstva, da je šlo za odpoved večjemu številu delavcev v smislu določbe 98. člena ZDR-1. Tožena stranka je izpolnila obveznost obveščanja in posvetovanja s sindikatom, kakor je določena v 99. členu ZDR-1, prav tako obveznost obveščanja Zavoda RS za zaposlovanje na podlagi 100. člena ZDR-1. Program razreševanja presežnih delavcev vsebuje vse elemente iz 101. člena ZDR-1. Tožena stranka je pri določitvi presežnih delavcev pravilno upoštevala kriterije in merila za določitev presežnih delavcev, ki jih je sama določila po predhodnem posvetovanju s sindikati. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - sodno varstvo - denarna terjatev - znižanje plače - individualna pogodba o zaposlitvi
Tožnica je s tožbo zahtevala plačilo po višini opredeljenih prikrajšanj pri plači, zato je v skladu s 4. odstavkom 200. člena ZDR to terjatev lahko uveljavljala neposredno pred sodiščem prve stopnje in ji ni bilo potrebno poprej tožene stranke opozoriti na izpolnitev njene obveznosti.
Z individualno pogodbo o zaposlitvi, ki je med strankama veljala v spornem obdobju, je bilo v dogovorjeno, da se določila panožne kolektivne pogodbe in drugi dogovori uporabljajo le, če je to v tej pogodbi izrecno dogovorjeno. Takšnih določb v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi ni, zato tožena stranka v spornem obdobju ni imela pravne podlage, da tožnici izplačuje nižjo plačo od tiste, ki je bila v pogodbi o zaposlitvi dogovorjena.
Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 71.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - kolektivna pogodba - trgovinska dejavnost
Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije je v 71. členu določala, da je osnovna plača plača za polni delovni čas, normalne delovne pogoje in doseganje vnaprej določenih delovnih rezultatov, za katere se štejejo delovni rezultati, merjeni individualno ali skupinsko. Določala je tudi, da je delavec, če ne doseže vnaprej določenih delovnih rezultatov iz razlogov, ki niso na njegovi strani, upravičen do 100% osnovne plače, dogovorjene s pogodbo o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni upoštevalo določb te kolektivne pogodbe. Tožnici je bila v pogodbi o zaposlitvi določena osnovna plača, kar pomeni, da je do nje upravičena, če dosega 100% delovne rezultate, ki se merijo tako individualno kot tudi skupinsko. Tožena stranka je v postopku zatrjevala, da je plače znižala zaradi upada prometa in predlagala izvedbo dokazov. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo zgolj na izpoved tožnice in na dejstvo, da tožena stranka ni predložila nobenih dogovorov oziroma aktov o znižanju plač. Pri tem je zavzelo napačno stališče, da se je delodajalec dolžan z delavci dogovoriti o znižanju plač in da je to znižanje mogoče le na podlagi dogovora. Ni se opredelilo do tega, ali nedoseganje plana, zaradi katerega je tožena stranka tožnici in ostalim delavcem znižala plače, sodi med vnaprej določene skupinske delovne rezultate in ali je tako znižanje upravičeno ali ne.
zavrženje pritožbe - pritožba - redno pravno sredstvo
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je pritožbo tožnice zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča zavrglo, saj je pritožba v skladu s 363. členom ZPP dovoljena le zoper sklep sodišča prve stopnje.
neposredna presoja dokazov – pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca – pravica do izjave obdolženca
Glede na to, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi odločilo brez neposredne presoje dokazov, poleg tega pa iz podatkov v spisu tudi ni razvidno, da bi bil storilec pred tem seznanjen z opisom dejanskega stanja očitane kršitve, kot ga je ob predložitvi sodišču posredoval prekrškovni organ, je s takšnim ravnanjem sodišče prve stopnje kršilo storilcu pravna jamstva iz 29. člena Ustave (do izvajanja dokazov v njegovo korist) kot tudi pravico do poštenega sojenja iz prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP).
stvarna pristojnost - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - fizična oseba
Sodišče prve stopnje se je na podlagi ugotovitve, da tožnica in drugo tožena stranka nista v razmerju delavka - delodajalec, drugo tožena stranka pa prav tako ni pravni naslednik prvo tožene stranke, ki je tožničin delodajalec, pravilno izreklo za stvarno nepristojno za odločanje o delu zahtevka, s katerim tožnica zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki ji je nastala zaradi psihičnega nasilja in trpinčenja na delovnem mestu, solidarno tudi od drugo tožene stranke (fizične osebe), ki naj bi nad tožnico to izvajala. Ker gre za premoženjsko pravni zahtevek med dvema fizičnima osebama, katerega višina presega 20.000,00 EUR, je za odločanje pristojno Okrožno sodišče v Kranju.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0081417
OZ člen 101. ZFPPIPP člen 211, 212, 217.
ugovor neizpolnjene pogodbe – pravilo sočasne izpolnitve – nastop zamude – sklep o potrditvi prisilne poravnave – učinkovanje potrjene prisilne poravnave – odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave
Pogodbeno določilo, da je plačilo pogojeno z izdelavo končnega obračuna s strani naročnika, ureja rok plačila, ki je vezan na izpolnitev odložnega pogoja. Njegova neizpolnitev pa ne more pomeniti, da stranka svojega dela obveznosti sploh ni dolžna izpolniti oziroma lahko z izpolnitvijo odlaša v nedogled. S potekom razumnega časa je treba šteti, kot da čas izpolnitve ni bil določen in lahko nasprotna stranka zahteva izpolnitev.
zavrženje pritožbe - pritožba - redno pravno sredstvo - pravnomočna sodba
Pritožba zoper pravnomočno sodbo ni dovoljena. Po 1. odstavku 333. člena ZPP je namreč redno pravno sredstvo, torej pritožbo, dopustno uveljavljati le zoper prvostopenjsko sodno odločbo, ki pa je bilo v obravnavani zadevi že izčrpano.
V obravnavani zadevi je bila tožba tožnika zavržena. To dejstvo s stališča tožnika predstavlja njegov neuspeh, s stališča toženke pa njen uspeh. Kot določa 154. člen ZPP, mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške postopka. Zato tožnik sam krije svoje stroške postopka.
regres za letni dopust - jubilejna nagrada - sprememba delodajalca
Iz izvedenih dokazov izhaja, da je prišlo do prenosa pretežnega dela podjetja in da tožena stranka (kot delodajalec prevzemnik) na podlagi četrtega odstavka 73. člena ZDR solidarno odgovarja za prenosnikove dolgove do delavcev, torej tudi za dolg, ki ga je imel prenosnik A. d.o.o. do tožnika iz naslova regresa za letni dopust za leto 2011, jubilejno nagrado za 10 let dela in pogodbeno kazen zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ugotovljenega s pravnomočno sodno odločbo.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 2, 3, 36, 36/1, 38. ZPIZ-1 člen 36, 187. ZPIZVZ člen 1.
starostna pokojnina - mednarodni sporazum - sporazum s Srbijo - bivši vojaški zavarovanci
Tožnik je bil ves čas vojaški zavarovanec, nazadnje v ZR Jugoslaviji, kjer mu je bila tudi priznana pravica do predčasne starostne pokojnine od 20. 8. 1998 dalje. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju določa, da v primerih kot je ta, glede na to, da je bila tožniku pokojnina priznana leta 1998 s strani Zavoda za socialno zavarovanje vojaških zavarovancev, torej pred uveljavitvijo tega sporazuma, ostane takšna dajatev obveznost pristojnega nosilca pogodbenice, ki je prvi priznal pokojnino. Takšne pokojnine se ponovno ne odmerijo. V konkretnem primeru je pokojnina tožnika še naprej obveznost Republike Srbije.
odvzem poslovne sposobnosti - odločilna dejstva - zanemarjanje roditeljskih dolžnosti
Iz predloga predlagatelja, iz podatkov v spisu in iz izpodbijanega sklepa izhajajo številna dejstva o tem, kako nasprotna udeleženka ni znala pravilno negovati svoje mladoletne hčerke ter poskrbeti zanjo. To pa so dejstva o njenem ravnanju, ki kažejo na hudo zanemarjanje roditeljske dolžnosti in s tem na izpolnitev pogojev za odvzem roditeljske pravice, niso pa pravno odločilna za presojo utemeljenosti predloga za odvzem poslovne sposobnosti.
Sodišča prve stopnje je tožbo za razveljavitev izbirnega postopka in na sklenitev pogodbe o zaposlitvi z izpodbijanim sklepom zavrglo zaradi pomanjkanja sodne pristojnosti. ZDR-1 namreč ne predvideva sodnega varstva za te vrste sporov. Ker mora na podlagi 1. odstavka 18. člena ZPP sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali spada odločitev o sporu v sodno pristojnost in ker je po predhodnem preizkusu tožbe ugotovilo, da odločanje o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost, je sodišče prve stopnje skladno s 1. odstavkom 274. člena ZPP tožbo z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo.
V obravnavanem primeru je tožnik, ki se je zastopal sam, zahtevo za povračilo stroškov upravnega postopka vložil šele v sodnem postopku. O njih v predsodnem postopku ni bilo odločeno. Zato bi bilo takšno zahtevo (če ne bi bilo umika tožbe) zaradi pomanjkanja procesne predpostavke potrebno zavreči. Tožnik je v tem sporu v celoti umaknil tožbo in uveljavljal le povračilo stroškov sodnega postopka. Ker je sodišče prve stopnje neutemeljeno in brez podlage tožencu naložilo povračilo stroškov upravnega postopka, je pritožbeno sodišče v tem obsegu pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v tem delu razveljavilo.
V skladu z 1. odstavkom 325. člena ZPP stranka lahko v 15. dneh od prejema sodbe predlaga pravdnemu sodišču, da se sodba dopolni, če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo, ali pa ni odločilo o delu zahtevka. Postopek pred sodiščem prve stopnje še ni končan, saj je tožnik tožbo umaknil le glede zahtevka v zvezi z drugostopenjskim sklepom tožene stranke, ne pa tudi v zvezi s prvostopenjskim sklepom, zato bo sodišče prve stopnje o stroških postopka lahko odločalo šele takrat, ko bo odločalo o preostalem delu tožbenega zahtevka. Zato ni bil izpolnjen osnovni pogoj za izdajo dopolnilnega sklepa, kakor je določen v 1. odstavku 325. člena ZPP. Le v primeru, če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti, je možno predlagati izdajo dopolnilne sodbe oz. v konkretnem primeru dopolnilnega sklepa.