zavrženje pritožbe - pritožba - redno pravno sredstvo - pravnomočna sodba
Pritožba zoper pravnomočno sodbo ni dovoljena. Po 1. odstavku 333. člena ZPP je namreč redno pravno sredstvo, torej pritožbo, dopustno uveljavljati le zoper prvostopenjsko sodno odločbo, ki pa je bilo v obravnavani zadevi že izčrpano.
V obravnavani zadevi je bila tožba tožnika zavržena. To dejstvo s stališča tožnika predstavlja njegov neuspeh, s stališča toženke pa njen uspeh. Kot določa 154. člen ZPP, mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške postopka. Zato tožnik sam krije svoje stroške postopka.
jamčevalni zahtevki - stvarna napaka - znižanje kupnine - potrebne trditve - razlika v vrednosti
Po določbi 468. člena OZ ima kupec možnost uveljavljati več vrst jamčevalnih zahtevkov, če je o napaki pravočasno in pravilno obvestil prodajalca. Izbira zahtevka je torej stvar kupca. Zahtevek iz naslova znižanja kupnine je namenjen varstvu načela enake vrednosti dajatev, zato mora kupec poleg trditev o pravočasnosti in pravilnosti grajanja napak postaviti tudi trditve o vrednosti, ki jo ima stvar z napako in ne trditve o strošku odprave napake. Kupnina se namreč zmanjša v razmerju med vrednostjo stvari brez napak in vrednostjo, ki bi jo imela stvar z napako.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - sodno varstvo - denarna terjatev - znižanje plače - individualna pogodba o zaposlitvi
Tožnica je s tožbo zahtevala plačilo po višini opredeljenih prikrajšanj pri plači, zato je v skladu s 4. odstavkom 200. člena ZDR to terjatev lahko uveljavljala neposredno pred sodiščem prve stopnje in ji ni bilo potrebno poprej tožene stranke opozoriti na izpolnitev njene obveznosti.
Z individualno pogodbo o zaposlitvi, ki je med strankama veljala v spornem obdobju, je bilo v dogovorjeno, da se določila panožne kolektivne pogodbe in drugi dogovori uporabljajo le, če je to v tej pogodbi izrecno dogovorjeno. Takšnih določb v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi ni, zato tožena stranka v spornem obdobju ni imela pravne podlage, da tožnici izplačuje nižjo plačo od tiste, ki je bila v pogodbi o zaposlitvi dogovorjena.
Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 71.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - kolektivna pogodba - trgovinska dejavnost
Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije je v 71. členu določala, da je osnovna plača plača za polni delovni čas, normalne delovne pogoje in doseganje vnaprej določenih delovnih rezultatov, za katere se štejejo delovni rezultati, merjeni individualno ali skupinsko. Določala je tudi, da je delavec, če ne doseže vnaprej določenih delovnih rezultatov iz razlogov, ki niso na njegovi strani, upravičen do 100% osnovne plače, dogovorjene s pogodbo o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni upoštevalo določb te kolektivne pogodbe. Tožnici je bila v pogodbi o zaposlitvi določena osnovna plača, kar pomeni, da je do nje upravičena, če dosega 100% delovne rezultate, ki se merijo tako individualno kot tudi skupinsko. Tožena stranka je v postopku zatrjevala, da je plače znižala zaradi upada prometa in predlagala izvedbo dokazov. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo zgolj na izpoved tožnice in na dejstvo, da tožena stranka ni predložila nobenih dogovorov oziroma aktov o znižanju plač. Pri tem je zavzelo napačno stališče, da se je delodajalec dolžan z delavci dogovoriti o znižanju plač in da je to znižanje mogoče le na podlagi dogovora. Ni se opredelilo do tega, ali nedoseganje plana, zaradi katerega je tožena stranka tožnici in ostalim delavcem znižala plače, sodi med vnaprej določene skupinske delovne rezultate in ali je tako znižanje upravičeno ali ne.
V obravnavani zadevi gre za spor v zvezi z izpodbojno tožbo, vloženo zoper zavrnilna posamična upravna akta o izredni denarni socialni pomoči in zaradi plačila odškodnine iz naslova nematerialne škode. Tožnica je k tožbi predložila le prvostopenjski posamični upravni akt in ni postopala v skladu z odredbo sodišča in v odrejenem roku ni predložila izpodbijanega dokončnega posamičnega upravnega akta. Zato je z izpodbijanim sklepom tožba v tem delu zakonito zavržena. V skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP je namreč sodišče tožbo dolžno zavreči, če ta ni popravljena ali dopolnjena tako, da je primerna za vsebinsko obravnavanje.
V obravnavanem primeru je bila tožniku starostna pokojnina odmerjena po ZPIZ/92 in ZNZ, torej po predpisih, veljavnih do uveljavitve ZPIZ-1. Tožnik je upravičen, da se mu že uveljavljena pokojnina odstotno poveča glede na dopolnjeno zavarovalno dobo, doseženo v času ponovnega zavarovanja. Vendar pa materialnopravno podlago za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine predstavlja 417. člen ZPIZ-1 (ponovna odmera oz. odstotno povečanje pokojnine uživalcem pokojnine po prejšnjih predpisih) in ne 180. člen ZPIZ-1 (ponovna odmera pokojnine).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - trpinčenje na delovnem mestu - šikaniranje - mobing
Zaradi slabih ekonomskih rezultatov se je tožena stranka odločila za reorganizacijo dela z združevanjem del in nalog. Delo na delovnem mestu „vodja prevzema“, za katerega je imela tožeča stranka sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, je postalo nepotrebno. Zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb prve alineje prvega odstavka in drugega odstavka 88. člena ZDR.
Tožena stranka je dokazala, da je obstajal poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ravnanje tožene stranke pred podajo odpovedi (dve ponudbi novih pogodb za neustrezno delo, pri čemer bi tožeča stranka obdržala enako plačo, ter opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga) ne utemeljuje zaključka, da je do odpovedi pogodbe o zaposlitvi prišlo iz šikanoznih razlogov.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
Mesečni obrok plačila sodne takse v višini 94,50 EUR bi dejansko za tožničino družino pomeni resno finančno breme in bi bila tako mesečna sredstva, s katerimi se preživljajo tožnica in njeni družinski člani, občutno zmanjšana. Iz tega razloga so po stališču pritožbenega sodišča podani pogoji za plačilo sodne takse v desetih obrokih po 37,80 EUR, saj v tem primeru mesečna sredstva za preživljanje tožnice in njenih družinskih članov ne bi bila občutno zmanjšana.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS0013615
ZPP člen 110, 110/2.
sodna taksa - rok za plačilo - predlog za podaljšanje roka
Sodišče lahko rok za plačilo sodne takse iz utemeljenih razlogov (občutno zmanjšanje sredstev, s katerimi se tožnik preživlja) podaljša oziroma plačilo odloži. Dejstvo, da pooblaščenec tožnika z njim ne more vzpostaviti kontakta, ni utemeljen razlog, zaradi katerega bi bilo potrebno predlogu tožnika ugoditi.
Terjatev, ki jo tožnica v tem individualnem delovnem sporu poskuša zavarovati z predlagano začasno odredbo (odpoved pogodbe o zaposlitvi), spada med nedenarne terjatve. Temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe je, da upnik izkaže za verjetno, da njegova terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. V tej fazi postopka verjetnost tožničine terjatve še ni izkazana. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da predlog za izdajo začasne odredbe ne vsebuje navedbe dejstev o verjetnem obstoju terjatev in dokazov, ki bi trditve tožnice potrjevali. Zato je sodišče prve stopnje tožničin predlog za izdajo začasne odredbe pravilno zavrnilo.
dovoljenost pritožbe - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
Tožnica je vložila pritožbo zoper sodbo po izteku 15-dnevnega roka, kar je prepozno (333. člen ZPP), zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo (343. člen ZPP).
Tožeča stranka sicer v pritožbi navaja in k tem navedbam predlaga tudi dokaze, da je sodno takso plačala, vendar pa tako iz njenih navedb kot tudi iz dokaza izhaja, da ni plačala takse v zahtevani višini 180,00 EUR, pač pa je plačala takso le delno. Ker torej takse ni plačala v celoti, je sodišče pravilno štelo, da je bila tožba umaknjena in pravilno postopek ustavilo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev
Tožena stranka je dokazala, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (prišlo je do organizacijske spremembe zaradi katerih je prenehala potreba po delu treh delavcev). Izpolnila je vse obveznosti, ki izhajajo iz dejstva, da je šlo za odpoved večjemu številu delavcev v smislu določbe 98. člena ZDR-1. Tožena stranka je izpolnila obveznost obveščanja in posvetovanja s sindikatom, kakor je določena v 99. členu ZDR-1, prav tako obveznost obveščanja Zavoda RS za zaposlovanje na podlagi 100. člena ZDR-1. Program razreševanja presežnih delavcev vsebuje vse elemente iz 101. člena ZDR-1. Tožena stranka je pri določitvi presežnih delavcev pravilno upoštevala kriterije in merila za določitev presežnih delavcev, ki jih je sama določila po predhodnem posvetovanju s sindikati. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
Izpodbijana sodba prvostopnega sodišča tako vsebuje dokazno oceno oziroma razloge, zaradi katerih krivdna odgovornost zavarovanca toženke ne temelji na dejstvih, ki izhajajo iz trditvene podlage tožbe, vendar za oporo na dejstvih, na katera pa je prvostopno sodišče oprlo podlago za krivdno odgovornost zavarovanca toženke, ni imelo osnove, saj niso bila zatrjevana. Zato je pritrditi pritožbeni graji, da je prvostopno sodišče prekoračilo trditveno podlago v odločitvi o krivdni odgovornosti oškodovanca toženke za obravnavani škodni dogodek, saj je izhajalo iz izpovedi priče in odločitev oprlo na nezatrjevano dejstvo. S tem je kršilo razpravno načelo (7. in 212. člen ZPP). Na takšen način ni podlage za zaključek o krivdnem ravnanju zavarovanca toženke in posledično niso podani vsi elementi krivdne odškodninske odgovornosti.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0066162
ZIZ člen 20a, 20a/3, 55. ZIZ-C člen 4. ZN člen 4.
notarski zapis - izvršljivost notarskega zapisa - zapadlost terjatve - odstop od kreditne pogodbe - izjava o odstopu
Če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, notar stranke opozori, da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku. Opozorilo je lahko zgolj ustno in ne tudi (obvezno) pisno in navedeno v notarskem zapisu.
ZPIZ-1 člen 36. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 20/3, 34, 34/5.
starostna pokojnina - sorazmerni del - mednarodni sporazum sporazum z Bosno
Tožnik je v obeh državah (v RS in BIH) dopolnil skupno 36 let, 7 mesecev in 25 dni pokojninske dobe, zato niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji iz 36. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do sorazmernega dela pokojnine. Skladno s to določbo je lahko zavarovanec pridobil pravico do starostne pokojnine pri starosti 58 let, če je dopolnil 40 let pokojninske dobe oziroma pri starosti 63 let, če je dopolnil 20 let pokojninske dobe ali pa pri starosti 65 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe.