ZSReg člen 41, 41/3. ZPP člen 108, 180, 180/1, 214, 214/2, 273, 286, 286/1, 286/2.
tožba za ugotovitev ničnosti vpisa – rok – procesna predpostavka – poprava ali dopolnitev vloge – zavrženje tožbe – določen zahtevek – nezanikana dejstva – pravica do odgovora na trditve
Sodba prvostopenjskega sodišča temelji na presoji, da je tožeča stranka priznala v odgovoru na tožbo zatrjevana dejstva, ker jih ni zanikala. Takšna presoja bi bila pravilna, če ne bi bila imela tožeča stranka še vedno pravice do odgovora na trditve tožene stranke (iz obeh odgovorov na tožbo) do konca prvega naroka za glavno obravnavo. Prvostopenjsko sodišče namreč tudi ni ravnalo po 2. odstavku 286. člena ZPP. Zgolj zato, ker tožeča stranka ni odgovorila na odgovor na tožbo, torej ni mogoče sklepati, da je po nasprotniku zatrjevana dejstva priznala.
Glede na 3. odstavek 41. člena ZSReg je vložitev tožbe v obeh rokih predpostavka, brez katere vodenje postopka za ugotovitev ničnosti vpisa sploh ni dopustno. Gre za t. i. procesno predpostavko. Obstoj takšne predpostavke mora zatrjevati stranka sama; na njej je trditveno in po potrebi tudi dokazno breme. Če procesna predpostavka ni podana, mora sodišče tožbo zavreči.
stvarna pristojnost - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - fizična oseba
Sodišče prve stopnje se je na podlagi ugotovitve, da tožnica in drugo tožena stranka nista v razmerju delavka - delodajalec, drugo tožena stranka pa prav tako ni pravni naslednik prvo tožene stranke, ki je tožničin delodajalec, pravilno izreklo za stvarno nepristojno za odločanje o delu zahtevka, s katerim tožnica zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki ji je nastala zaradi psihičnega nasilja in trpinčenja na delovnem mestu, solidarno tudi od drugo tožene stranke (fizične osebe), ki naj bi nad tožnico to izvajala. Ker gre za premoženjsko pravni zahtevek med dvema fizičnima osebama, katerega višina presega 20.000,00 EUR, je za odločanje pristojno Okrožno sodišče v Kranju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – GRADBENIŠTVO – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0081415
Direktiva Sveta 89/106/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic, ki se nanašajo na gradbene proizvode člen 4, 4/2, 4/2-c, 5. OZ člen 83, 100, 100/3, 459, 459-3, 619, 626, 626/1, 627, 627/1, 627/2. ZGPro člen 5, 5-1, 5-3, 6, 6/2, 6/2-1, 7, 7/1, 8. ZGO-1 člen 2, 2-1(2), 2-1(6). ZPP člen 333, 333/1, 496, 496/1. ZIZ člen 62, 62/2.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – pravni pouk sodbe s skrajšano obrazložitvijo – napoved pritožbe – pravni pouk sodbe s polno obrazložitvijo – odločanje o zahtevkih, postavljenih v različnih postopkih – pritožbeni rok – podjemna pogodba – razlaga spornih določil pogodbe po vnaprej natisnjeni vsebini ali vsebini, predlagani s strani ene pogodbene stranke – obveznost izvršiti delo po dogovoru in po pravilih posla – odstop od pogodbe zaradi odstopa od dogovorjenih pogojev – odgovornost za stvarne in pravne napake izpolnitve – stvar brez lastnosti, ki so predpisane – gradbeni proizvod – gradbeni inženirski objekt – dajanje gradbenih proizvodov v promet – slovenski nacionalni standard – harmonizirani nacionalni standard – evropsko tehnično soglasje – nacionalne tehnične specifikacije – neharmonizirani nacionalni standard – neobvezni standard – načelo prostega pretoka blaga
Glede na 3. odstavek 100. člena OZ in 3. točko 459. člena OZ dolguje podjemnik tako opravo posla, da bo stvar imela lastnosti, ki jih le določajo javnopravne norme (predpisi).
ZDSS-1 člen 31, 31-4.ZJSRS člen 16, 19. ZPP člen 374, 374/1.
zavrženje revizije
Tožnik zahteva, da se mu prizna pravica do izplačila neizplačanih plač za sporno obdobje in izplačila odpravnine v višini ene minimalne plače, določene z zakonom. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da gre v konkretni zadevi za socialni spor, konkretno za pravico iz socialnega varstva, zato naj bi bila revizija v skladu s 4. točko 31. člena ZDSS-1 dovoljena že po samem zakonu. 16. člen ZJSRS določa, da ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. V 19. členu so določene pravice, ki jih ima v takem primeru delavec. Pravica do poravnave zajamčenih pravic delavcev iz sredstev posebnega jamstvenega sklada je posebna oblika varstva pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca in olajšuje položaje delavcev, z ureditvijo jamstva minimalnih pravic delavcev s strani posebej za to ustanovljene institucije, ki dopolnjuje varstvo pravic delavcev urejeno z zakonom, ki ureja postopke insolventnosti. Pravice delavcev v primeru insolventnosti delodajalca po določbah ZJSRS niso pravice iz sistema socialnega varstva, zato je sodišče prve stopnje revizijo pravilno zavrglo (prvi odstavek 374. člena ZPP).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Tožnik ni neupravičeno izostal z dela več kot 5 dni zapored. Zato ni obstajal utemeljen razlog po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
V obravnavani zadevi je bila tožba tožnika zavržena. To dejstvo s stališča tožnika predstavlja njegov neuspeh, s stališča toženke pa njen uspeh. Kot določa 154. člen ZPP, mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške postopka. Zato tožnik sam krije svoje stroške postopka.
Izvedenec utemeljeno v pritožbi navaja, da je v obeh predhodnih mnenjih odgovoril in obrazložil prometno situacijo. Smiselno tako navaja, da je moral ponovno odgovoriti na vprašanja, ki mu jih je določilo sodišče, ki je zahtevalo tudi dodatno obrazložitev. Zato je po mnenju pritožbenega sodišča izvedenec tudi upravičen do nagrade v skladu z določbo 249. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je napačno ocenilo, da je bila potrebna dopolnitev mnenja zgolj zaradi tega, ker izvedenec ne bi odgovoril na vprašanja sodišča, saj to ne izhaja niti iz sklepa, ki ga je sodišče posredovalo izvedencu.
starostna pokojnina - pokojninska doba - prispevki - zavarovalna doba
V zadevi je sporno vprašanje upoštevanja obdobja od 1. 11. 1990 do 11. 11. 1997 v pokojninsko dobo, ker je od priznanja te dobe odvisna odmera starostne pokojnine. Tedaj je vprašanje upoštevanja zavarovalne dobe bilo urejeno v ZPIZ/92 in ZTPPIZ. Zavarovalna doba se je zavezancem, ki so bili sami dolžni plačevati prispevke, torej tistim, ki so bili zavarovani na podlagi opravljanja samostojne dejavnosti, upoštevala le, če so bili za ta obdobja plačani prispevki (3. odstavek 202. člena ZPIZ/92). V primeru, ko je šlo za zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, pa se je čas prebit v delovnem razmerju pred uveljavitvijo ZPIZ-1 upošteval v zavarovalno dobo, ne glede na to, ali so bili zanjo plačani prispevki.
ZDR-1 člen 40, 40/2, 108, 108/2, 108/2-1, 125, 125/7.
odpravnina - konkurenčna klavzula - nadomestilo - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Tožniku je delovno razmerje prenehalo na podlagi redne pogodbe o zaposlitvi iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela. Zato je upravičen do odpravnine iz tega naslova.
ZDR-1 v drugem odstavku 40. člena določa, da se konkurenčna klavzula lahko dogovori najdlje za obdobje 2 let po prenehanju pogodbe o zaposlitvi in le za primere prenehanja pogodbe o zaposlitvi s sporazumom med strankama, zaradi redne odpovedi s strani delavca, redne odpovedi delavcu iz krivdnega razloga, ali izredne odpovedi delavcu s strani delodajalca. Med temi primeri prenehanja pogodbe o zaposlitvi ni redne odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, zato v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga delavca ne veže konkurenčna klavzula in zato ni upravičen do denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
Zastaranje se pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovem dejanjem pred sodiščem, ali pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSC0003939
ZST-1 člen 5. Tarifa točka 10.3.
sodni polog - obveznost plačila sodne takse
Plačilo sodne takse ureja Zakon o sodnih taksah (ZST-1), ki v 5. členu določa nastanek taksne obveznosti. Sestavni del Zakona o sodnih taksah je taksna tarifa, ki določa plačilo sodne takse za sodno polog v točki 10.3. V tej točki je izrecno določeno, da nastane taksna obveznost z izdajo sklepa, s katerim sodišče ugodi predlogu za sodni polog.
Deseti odstavek 17. a člena ZSPJS določa, da se delovno uspešnost v Slovenski vojski ocenjuje v okviru službene ocene v skladu s predpisi na obrambnem področju, pri čemer pa se za ocenjevalno lestvico in pogoje za napredovanje uporablja Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede. Podrobnejšo ureditev službene ocene na obrambnem področju je sicer urejal stari Pravilnik o službeni oceni, ki je določal 4-stopenjsko ocenjevalno lestvico, vendar pa je ocenitev delovne uspešnosti v okviru službene ocene omogočil šele z Uredbo usklajeni novi Pravilnik o službeni oceni (veljaven od 9. 1. 2010 dalje), ki je tako kot Uredba določil 5-stopenjsko ocenjevalno lestvico, v 4. členu pa izrecno določil, da se službena ocena uporablja tudi pri napredovanju vojaških oseb v plačne razrede. Zato je tožena stranka v sklepu o napredovanju za leto 2008 pravilno upoštevala tožnikovo oceno delovne uspešnosti in ne službene ocene, izdelane po kriterijih iz starega Pravilnika o službeni oceni.
ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-4, 13. ZSVarPre člen 4, 4/1, 6, 6/3. ZSV člen 27, 27/1.
denarna socialna pomoč - lastni dohodek
Glede na določbo 4. točke prvega odstavka 12. člena ZUPJS se med lastne dohodke všteva tudi preživnina, nadomestilo preživnine in drugi prejemki, prejeti na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov otrok do višine minimalnega dohodka, ki bi jim pripadal, če ne bi imeli drugih dohodkov. Zato je sodišče prve stopnje pravilno v lastni dohodek tožnikove družine v spornem letu vštelo tudi preživnino za otroka, ki se glede na prvi odstavek 10. člena ZUPJS upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja tožnikove družine. Tožnik je z vlogo pri Centru za socialno delo uveljavljal priznanje denarne socialne pomoči za celo družino in ne le zase. Zato so se skladno z 20. členom ZUPJS kot lastni dohodek družine, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevali povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za družino, od tega otroški dodatek in preživnina.
ZZ člen 38, 38/2, 38/2-3, 38/2-4. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2.
javni zavod - direktor - razrešitev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti
Tožnica pri svojem delu direktorice ni ravnala po predpisih in statutu tožene stranke (tožena stranka je tožnici utemeljeno očitala neupravičeno zavlačevanje postopka rednega vzdrževanja službenih vozil in postopka nujne sterilizacije inštrumentov, kot tudi, da dežurni službi ni pravočasno zagotovila novega tiskalnika, kar je oteževalo delovni proces,...), zaradi njenega nepravilnega dela pa bi lahko nastale hujše motnje v delovanju tožene stranke (javnega zavoda - zdravstvenega doma). Zato so obstajali razlogi po 3. in 4. alineji drugega odstavka 38. člena ZZ in statutu tožene stranke za razrešitev tožnica z mesta direktorice.
ZPIZ-2 člen 11, 171. ZS člen 83, 83/2, 83/3. ZPP člen 112.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - sodno varstvo
Rok za vložitev tožbe zoper dokončni upravni akt v zvezi z obnovo postopka, ki se nanaša na uveljavljanje pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1. točka 1. odstavka 7. člena ZDSS-1), ima naravo materialno prekluzivnega roka. Ker čas sodnih počitnic (od 15. 7. do 15. 8.) ne vpliva na tek materialnih rokov, se je v obravnavi zadevi rok za vložitev tožbe, ki je začel teči 9. 7. 2014, iztekel 7. 8. 2014, tožba, ki je bila vložena 4. 9. 2014 priporočeno po pošti, pa je vložena po izteku roka in torej prepozno.
Tožnik vodi pred istim sodiščem dve pravdi, v kateri zahteva s tožbo identični zahtevek in tudi izdajo identične začasne odredbe. Ker se tožnikov zahtevek v obeh tožbah opiral na isto dejansko stanje, je sodišče prve stopnje, v okviru predhodnega preizkusa tožbe, preverjalo obstoj procesnih predpostavk in ugotovilo, da je o vsebinsko enakem zahtevku, kakor ga je tožnik postavil v izpodbijani zadevi, že vložena tožba in teče pravda. Zato je tožnikovo tožbo z izpodbijanim sklepom skladno s prvim odstavkom 274. člena ZPP utemeljeno zavrglo.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0066162
ZIZ člen 20a, 20a/3, 55. ZIZ-C člen 4. ZN člen 4.
notarski zapis - izvršljivost notarskega zapisa - zapadlost terjatve - odstop od kreditne pogodbe - izjava o odstopu
Če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, notar stranke opozori, da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku. Opozorilo je lahko zgolj ustno in ne tudi (obvezno) pisno in navedeno v notarskem zapisu.