Sodišča prve stopnje je tožbo za razveljavitev izbirnega postopka in na sklenitev pogodbe o zaposlitvi z izpodbijanim sklepom zavrglo zaradi pomanjkanja sodne pristojnosti. ZDR-1 namreč ne predvideva sodnega varstva za te vrste sporov. Ker mora na podlagi 1. odstavka 18. člena ZPP sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali spada odločitev o sporu v sodno pristojnost in ker je po predhodnem preizkusu tožbe ugotovilo, da odločanje o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost, je sodišče prve stopnje skladno s 1. odstavkom 274. člena ZPP tožbo z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo.
Tožena stranka je s tem, ko tožeči stranki ni izplačala plač, regresa za letni dopust, stroškov prehrane in prevoza, dala povod za tožbo. Da je bila tožba potrebna, izhaja ne nazadnje iz končnega seznama preizkušenih terjatev, saj je bila terjatev tožeče stranke v celoti priznana. Ker je bila tožba potrebna, tožena stranka sama krije svoje stroške postopka (2. odstavek 154. člena ZPP).
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0066162
ZIZ člen 20a, 20a/3, 55. ZIZ-C člen 4. ZN člen 4.
notarski zapis - izvršljivost notarskega zapisa - zapadlost terjatve - odstop od kreditne pogodbe - izjava o odstopu
Če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, notar stranke opozori, da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku. Opozorilo je lahko zgolj ustno in ne tudi (obvezno) pisno in navedeno v notarskem zapisu.
70. člena ZPIZ-1 se invalidnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj. Glede na to, da je osebna zdravnica predlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravice do invalidnine vložila 19. 10. 2012, bi sodišče prve stopnje v skladu z 170. členom ZPIZ-1 lahko naložilo izplačevanje invalidnine za telesno okvaro šele od 1. 5. 2012.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Tožnik ni neupravičeno izostal z dela več kot 5 dni zapored. Zato ni obstajal utemeljen razlog po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - trpinčenje na delovnem mestu - šikaniranje - mobing
Zaradi slabih ekonomskih rezultatov se je tožena stranka odločila za reorganizacijo dela z združevanjem del in nalog. Delo na delovnem mestu „vodja prevzema“, za katerega je imela tožeča stranka sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, je postalo nepotrebno. Zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb prve alineje prvega odstavka in drugega odstavka 88. člena ZDR.
Tožena stranka je dokazala, da je obstajal poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ravnanje tožene stranke pred podajo odpovedi (dve ponudbi novih pogodb za neustrezno delo, pri čemer bi tožeča stranka obdržala enako plačo, ter opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga) ne utemeljuje zaključka, da je do odpovedi pogodbe o zaposlitvi prišlo iz šikanoznih razlogov.
invalidnina - telesna okvara - več telesnih okvar - seštevanje
V poglavju XI točka 1 Seznama telesnih okvar je določeno, da se, če obstajata dve ali več telesnih okvar, ki jih določa ta seznam, skupni odstotek telesne okvare določi tako, da se najvišji odstotek posamične okvare poveča po 20 % za vsako nadaljnjo telesno okvaro, ki znaša 50 % ali več, po 10 % pa za vsako nadaljnjo telesno okvaro, ki znaša 40 % ali 30 %. V tožnikovem primeru je zato potrebno prvo telesno okvaro ovrednotiti v višini 30 %, drugo telesno okvaro pa v višini 10 %, kar pomeni, da skupna telesna okvara znaša 40 %. Ker je vzrok telesne okvare bolezen, v tem primeru niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji po določbi 144. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro. Ta pogoj bi bil izpolnjen le v primeru, če bi bila pri tožniku ugotovljena najmanj 50 % telesna okvara zaradi posledic bolezni.
plača - obveznost plačila - plačilo za delo - nadure - stimualcija
Sodišče prve stopnje je utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku v delu, s katerim je tožeča stranka zahtevala plačilo stimulacije na podlagi Aneksa k pogodbi o zaposlitvi. Stranki tega aneksa se sicer nista dogovorili za stimulacijo, temveč je iz vsebine aneksa razvidno, da sta se stranki z njim dogovorili za višjo plačo. Delavec in delodajalec lahko v okviru določil ZDR prosto sklepata pogodbe oziroma anekse, tudi o povišanju plače, zato je bila tožeča stranka upravičena do plačila iz naslova tega aneksa.
Izpodbijana sodba prvostopnega sodišča tako vsebuje dokazno oceno oziroma razloge, zaradi katerih krivdna odgovornost zavarovanca toženke ne temelji na dejstvih, ki izhajajo iz trditvene podlage tožbe, vendar za oporo na dejstvih, na katera pa je prvostopno sodišče oprlo podlago za krivdno odgovornost zavarovanca toženke, ni imelo osnove, saj niso bila zatrjevana. Zato je pritrditi pritožbeni graji, da je prvostopno sodišče prekoračilo trditveno podlago v odločitvi o krivdni odgovornosti oškodovanca toženke za obravnavani škodni dogodek, saj je izhajalo iz izpovedi priče in odločitev oprlo na nezatrjevano dejstvo. S tem je kršilo razpravno načelo (7. in 212. člen ZPP). Na takšen način ni podlage za zaključek o krivdnem ravnanju zavarovanca toženke in posledično niso podani vsi elementi krivdne odškodninske odgovornosti.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - sodno varstvo - denarna terjatev - znižanje plače - individualna pogodba o zaposlitvi
Tožnica je s tožbo zahtevala plačilo po višini opredeljenih prikrajšanj pri plači, zato je v skladu s 4. odstavkom 200. člena ZDR to terjatev lahko uveljavljala neposredno pred sodiščem prve stopnje in ji ni bilo potrebno poprej tožene stranke opozoriti na izpolnitev njene obveznosti.
Z individualno pogodbo o zaposlitvi, ki je med strankama veljala v spornem obdobju, je bilo v dogovorjeno, da se določila panožne kolektivne pogodbe in drugi dogovori uporabljajo le, če je to v tej pogodbi izrecno dogovorjeno. Takšnih določb v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi ni, zato tožena stranka v spornem obdobju ni imela pravne podlage, da tožnici izplačuje nižjo plačo od tiste, ki je bila v pogodbi o zaposlitvi dogovorjena.
V skladu z 1. odstavkom 325. člena ZPP stranka lahko v 15. dneh od prejema sodbe predlaga pravdnemu sodišču, da se sodba dopolni, če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo, ali pa ni odločilo o delu zahtevka. Postopek pred sodiščem prve stopnje še ni končan, saj je tožnik tožbo umaknil le glede zahtevka v zvezi z drugostopenjskim sklepom tožene stranke, ne pa tudi v zvezi s prvostopenjskim sklepom, zato bo sodišče prve stopnje o stroških postopka lahko odločalo šele takrat, ko bo odločalo o preostalem delu tožbenega zahtevka. Zato ni bil izpolnjen osnovni pogoj za izdajo dopolnilnega sklepa, kakor je določen v 1. odstavku 325. člena ZPP. Le v primeru, če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti, je možno predlagati izdajo dopolnilne sodbe oz. v konkretnem primeru dopolnilnega sklepa.
ZPIZ-1 člen 36. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 20/3, 34, 34/5.
starostna pokojnina - sorazmerni del - mednarodni sporazum sporazum z Bosno
Tožnik je v obeh državah (v RS in BIH) dopolnil skupno 36 let, 7 mesecev in 25 dni pokojninske dobe, zato niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji iz 36. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do sorazmernega dela pokojnine. Skladno s to določbo je lahko zavarovanec pridobil pravico do starostne pokojnine pri starosti 58 let, če je dopolnil 40 let pokojninske dobe oziroma pri starosti 63 let, če je dopolnil 20 let pokojninske dobe ali pa pri starosti 65 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe.
Tožba, vložena v tujem jeziku, je zakonito zavržena. V odrejenem roku namreč ni bila vrnjena prevedena v slovenski jezik, čeprav je bil tožnik v sklepu opozorjen na pravne posledice, če ne bo postopal po odredbi sodišča.
zavrženje pritožbe - pritožba - redno pravno sredstvo
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je pritožbo tožnice zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča zavrglo, saj je pritožba v skladu s 363. členom ZPP dovoljena le zoper sklep sodišča prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSC0003939
ZST-1 člen 5. Tarifa točka 10.3.
sodni polog - obveznost plačila sodne takse
Plačilo sodne takse ureja Zakon o sodnih taksah (ZST-1), ki v 5. členu določa nastanek taksne obveznosti. Sestavni del Zakona o sodnih taksah je taksna tarifa, ki določa plačilo sodne takse za sodno polog v točki 10.3. V tej točki je izrecno določeno, da nastane taksna obveznost z izdajo sklepa, s katerim sodišče ugodi predlogu za sodni polog.
Sodišče druge stopnje je v skladu z določilom drugega odstavka 334. člena ZPP, ker je umik pritožbe prejelo pred odločanjem v pritožbenem postopku, le ugotovilo njen umik.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0013640
ZPP člen 1, 191, 191/1, 191/1-1, 191/1-2. ZDSS-1 člen 5, 5/1.
stvarna pristojnost - sosporništvo - atrakcija pristojnosti - individualni delovni spor - odškodninska odgovornost delodajalca - premoženjski spor
Pri tožbi tožnika zoper drugo toženo stranko ne gre za spor med delavcem in delodajalcem (kar bi lahko bila pravna podlaga za pristojnost sodišča prve stopnje po točki b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1) niti za spor med delavcem in uporabnikom, h kateremu je delavec napoten na delo na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom (kar bi lahko bila podlaga za pristojnost sodišča prve stopnje na podlagi točke c prvega odstavka 5. člena ZDSS-1). Tožnik je pri drugi toženi stranki utrpel poškodbo pri delu. Tja ga je napotil njegov delodajalec (prva tožena stranka), vendar zgolj zaradi te okoliščine delovno sodišče ni pristojno za odločanje o odškodninski tožbi tožnika zoper drugo toženo stranko zaradi škode, ki jo je tožnik utrpel. Spor med tožnikom in drugo toženo stranko v zvezi s škodo, ki jo je tožnik utrpel zaradi poškodbe pri delu, je premoženjski spor v smislu določbe 1. člena ZPP, za katerega je pristojno sodišče splošne pristojnosti.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je tožnika dne 8. 10. 2013 kazensko ovadila zaradi tatvine bencina. Tožena stranka je bila najkasneje ob podaji kazenske ovadbe seznanjena s kršitvijo tožnikove delovne obveznosti, ki ima vse znake kaznivega dejanja, in z njim kot storilcem. Ker lahko skladno z 2. odstavkom 109. člena ZDR-1 delodajalec v primeru krivdnega razloga na strani delavca, odpove pogodbo o zaposlitvi v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga, v primeru krivdnega razloga na strani delavca, ki ima vse znake kaznivega dejanja, pa v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki jo je tožniku tožena stranka podala dne 18. 12. 2013, prepozna.
starostna pokojnina - pokojninska doba - prispevki - zavarovalna doba
V zadevi je sporno vprašanje upoštevanja obdobja od 1. 11. 1990 do 11. 11. 1997 v pokojninsko dobo, ker je od priznanja te dobe odvisna odmera starostne pokojnine. Tedaj je vprašanje upoštevanja zavarovalne dobe bilo urejeno v ZPIZ/92 in ZTPPIZ. Zavarovalna doba se je zavezancem, ki so bili sami dolžni plačevati prispevke, torej tistim, ki so bili zavarovani na podlagi opravljanja samostojne dejavnosti, upoštevala le, če so bili za ta obdobja plačani prispevki (3. odstavek 202. člena ZPIZ/92). V primeru, ko je šlo za zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, pa se je čas prebit v delovnem razmerju pred uveljavitvijo ZPIZ-1 upošteval v zavarovalno dobo, ne glede na to, ali so bili zanjo plačani prispevki.