ZSReg člen 41, 41/3. ZPP člen 108, 180, 180/1, 214, 214/2, 273, 286, 286/1, 286/2.
tožba za ugotovitev ničnosti vpisa – rok – procesna predpostavka – poprava ali dopolnitev vloge – zavrženje tožbe – določen zahtevek – nezanikana dejstva – pravica do odgovora na trditve
Sodba prvostopenjskega sodišča temelji na presoji, da je tožeča stranka priznala v odgovoru na tožbo zatrjevana dejstva, ker jih ni zanikala. Takšna presoja bi bila pravilna, če ne bi bila imela tožeča stranka še vedno pravice do odgovora na trditve tožene stranke (iz obeh odgovorov na tožbo) do konca prvega naroka za glavno obravnavo. Prvostopenjsko sodišče namreč tudi ni ravnalo po 2. odstavku 286. člena ZPP. Zgolj zato, ker tožeča stranka ni odgovorila na odgovor na tožbo, torej ni mogoče sklepati, da je po nasprotniku zatrjevana dejstva priznala.
Glede na 3. odstavek 41. člena ZSReg je vložitev tožbe v obeh rokih predpostavka, brez katere vodenje postopka za ugotovitev ničnosti vpisa sploh ni dopustno. Gre za t. i. procesno predpostavko. Obstoj takšne predpostavke mora zatrjevati stranka sama; na njej je trditveno in po potrebi tudi dokazno breme. Če procesna predpostavka ni podana, mora sodišče tožbo zavreči.
dovoljenost pritožbe - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
Tožnica je vložila pritožbo zoper sodbo po izteku 15-dnevnega roka, kar je prepozno (333. člen ZPP), zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo (343. člen ZPP).
invalidnina - telesna okvara - več telesnih okvar - seštevanje
V poglavju XI točka 1 Seznama telesnih okvar je določeno, da se, če obstajata dve ali več telesnih okvar, ki jih določa ta seznam, skupni odstotek telesne okvare določi tako, da se najvišji odstotek posamične okvare poveča po 20 % za vsako nadaljnjo telesno okvaro, ki znaša 50 % ali več, po 10 % pa za vsako nadaljnjo telesno okvaro, ki znaša 40 % ali 30 %. V tožnikovem primeru je zato potrebno prvo telesno okvaro ovrednotiti v višini 30 %, drugo telesno okvaro pa v višini 10 %, kar pomeni, da skupna telesna okvara znaša 40 %. Ker je vzrok telesne okvare bolezen, v tem primeru niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji po določbi 144. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro. Ta pogoj bi bil izpolnjen le v primeru, če bi bila pri tožniku ugotovljena najmanj 50 % telesna okvara zaradi posledic bolezni.
Tožena stranka je s tem, ko tožeči stranki ni izplačala plač, regresa za letni dopust, stroškov prehrane in prevoza, dala povod za tožbo. Da je bila tožba potrebna, izhaja ne nazadnje iz končnega seznama preizkušenih terjatev, saj je bila terjatev tožeče stranke v celoti priznana. Ker je bila tožba potrebna, tožena stranka sama krije svoje stroške postopka (2. odstavek 154. člena ZPP).
Sodišče druge stopnje je v skladu z določilom drugega odstavka 334. člena ZPP, ker je umik pritožbe prejelo pred odločanjem v pritožbenem postopku, le ugotovilo njen umik.
Tožba, vložena v tujem jeziku, je zakonito zavržena. V odrejenem roku namreč ni bila vrnjena prevedena v slovenski jezik, čeprav je bil tožnik v sklepu opozorjen na pravne posledice, če ne bo postopal po odredbi sodišča.
Oškodovanec mora dokazati, da obstajajo prve tri predpostavke odškodninske odgovornosti: protipravnost, vzročna zveza in škoda. Odgovorna oseba pa se odškodninske odgovornosti razbremeni, če dokaže, da krivda ni podana.
V obravnavanem primeru je tožnik, ki se je zastopal sam, zahtevo za povračilo stroškov upravnega postopka vložil šele v sodnem postopku. O njih v predsodnem postopku ni bilo odločeno. Zato bi bilo takšno zahtevo (če ne bi bilo umika tožbe) zaradi pomanjkanja procesne predpostavke potrebno zavreči. Tožnik je v tem sporu v celoti umaknil tožbo in uveljavljal le povračilo stroškov sodnega postopka. Ker je sodišče prve stopnje neutemeljeno in brez podlage tožencu naložilo povračilo stroškov upravnega postopka, je pritožbeno sodišče v tem obsegu pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v tem delu razveljavilo.
zavrženje tožbe - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožnici je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo z iztekom časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena, zato tožnica po datumu prenehanja delovnega razmerja ni mogla več pri toženi stranki zahtevati odprave kršitve, ampak bi morala v roku 30 dni vložiti tožbo na ugotovitev, da je imela s toženo stranko delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas in na ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja. Tožnica je tožbo na ugotovitev transformacije delovnega razmerje iz določnega v nedoločen čas in na poziv nazaj na delo vložila po izteku roka iz 3. odstavka 200. člena ZDR-1, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 1. odstavka 274. člena ZPP, na podlagi katere je tožbo kot prepozno zavrglo.
duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - izvedenski mnenji - razlike med mnenjema
Sodišče druge stopnje nadalje kot pravilnega sprejema prvostopni zaključek, da sta obe med postopkom pridobljeni izvedenski mnenji primerljivi oz. se bistveno ne razlikujeta. Oba izvedenca sta tako ne glede na nekoliko različno numerično oceno zmanjšanja tožnikove življenjske aktivnosti1, na katero pa sodišče ni vezano, zelo podobno opisala tožnikove vsakodnevne omejitve v poklicnem in vsakdanjem življenju, ki jih je pripisati posledicam nepravilnega zdravljenja utrpele poškodbe.
Izvedenec utemeljeno v pritožbi navaja, da je v obeh predhodnih mnenjih odgovoril in obrazložil prometno situacijo. Smiselno tako navaja, da je moral ponovno odgovoriti na vprašanja, ki mu jih je določilo sodišče, ki je zahtevalo tudi dodatno obrazložitev. Zato je po mnenju pritožbenega sodišča izvedenec tudi upravičen do nagrade v skladu z določbo 249. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je napačno ocenilo, da je bila potrebna dopolnitev mnenja zgolj zaradi tega, ker izvedenec ne bi odgovoril na vprašanja sodišča, saj to ne izhaja niti iz sklepa, ki ga je sodišče posredovalo izvedencu.
Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 71.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - kolektivna pogodba - trgovinska dejavnost
Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije je v 71. členu določala, da je osnovna plača plača za polni delovni čas, normalne delovne pogoje in doseganje vnaprej določenih delovnih rezultatov, za katere se štejejo delovni rezultati, merjeni individualno ali skupinsko. Določala je tudi, da je delavec, če ne doseže vnaprej določenih delovnih rezultatov iz razlogov, ki niso na njegovi strani, upravičen do 100% osnovne plače, dogovorjene s pogodbo o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni upoštevalo določb te kolektivne pogodbe. Tožnici je bila v pogodbi o zaposlitvi določena osnovna plača, kar pomeni, da je do nje upravičena, če dosega 100% delovne rezultate, ki se merijo tako individualno kot tudi skupinsko. Tožena stranka je v postopku zatrjevala, da je plače znižala zaradi upada prometa in predlagala izvedbo dokazov. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo zgolj na izpoved tožnice in na dejstvo, da tožena stranka ni predložila nobenih dogovorov oziroma aktov o znižanju plač. Pri tem je zavzelo napačno stališče, da se je delodajalec dolžan z delavci dogovoriti o znižanju plač in da je to znižanje mogoče le na podlagi dogovora. Ni se opredelilo do tega, ali nedoseganje plana, zaradi katerega je tožena stranka tožnici in ostalim delavcem znižala plače, sodi med vnaprej določene skupinske delovne rezultate in ali je tako znižanje upravičeno ali ne.
Tožnik je dokazal, da je bilo delo na objektu skladišča opravljeno, zato tožena stranka ni dokazala, da je tožnik storil očitane kršitve v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, in sicer da je potrdil in podpisal navidezne račune družbe za storitve, ki niso bile opravljene oziroma so bile opravljene v bistveno manjšem obsegu. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, nezakonita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSC0003939
ZST-1 člen 5. Tarifa točka 10.3.
sodni polog - obveznost plačila sodne takse
Plačilo sodne takse ureja Zakon o sodnih taksah (ZST-1), ki v 5. členu določa nastanek taksne obveznosti. Sestavni del Zakona o sodnih taksah je taksna tarifa, ki določa plačilo sodne takse za sodno polog v točki 10.3. V tej točki je izrecno določeno, da nastane taksna obveznost z izdajo sklepa, s katerim sodišče ugodi predlogu za sodni polog.
plačilo razlike v plači - umik tožbe - ustavitev postopka - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta
Sodišče prve stopnje v primeru umika tožbe nima podlage za izvajanje dokaznega postopka v zvezi z utemeljenostjo tožbenega zahtevka. Bistveno je, da se nagrada za postopek oziroma vrednost spornega predmeta določi glede na tožbeni zahtevek ob vložitvi tožbe.
OZ člen 15, 51, 54, 190. ZGD-1 člen 263, 263/3, 515, 515/6, 529, 547, 548.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost poslovodje - povezane družbe - sklep skupščine - neupravičena pridobitev - stroški prevoza
Članu organa vodenja ali nadzora ni treba povrniti škode, če dejanje, s katerim je bila družbi povzročena škoda, temelji na zakonitem skupščinskem sklepu. Da bi bila odločitev družbenikov tožeče stranke o tem, da bo tožeča stranka krila sporne stroške prevoza, nezakonita, pa tožeča stranka ni z ničemer (niti v smeri indicev) zatrjevala in dokazovala.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0013640
ZPP člen 1, 191, 191/1, 191/1-1, 191/1-2. ZDSS-1 člen 5, 5/1.
stvarna pristojnost - sosporništvo - atrakcija pristojnosti - individualni delovni spor - odškodninska odgovornost delodajalca - premoženjski spor
Pri tožbi tožnika zoper drugo toženo stranko ne gre za spor med delavcem in delodajalcem (kar bi lahko bila pravna podlaga za pristojnost sodišča prve stopnje po točki b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1) niti za spor med delavcem in uporabnikom, h kateremu je delavec napoten na delo na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom (kar bi lahko bila podlaga za pristojnost sodišča prve stopnje na podlagi točke c prvega odstavka 5. člena ZDSS-1). Tožnik je pri drugi toženi stranki utrpel poškodbo pri delu. Tja ga je napotil njegov delodajalec (prva tožena stranka), vendar zgolj zaradi te okoliščine delovno sodišče ni pristojno za odločanje o odškodninski tožbi tožnika zoper drugo toženo stranko zaradi škode, ki jo je tožnik utrpel. Spor med tožnikom in drugo toženo stranko v zvezi s škodo, ki jo je tožnik utrpel zaradi poškodbe pri delu, je premoženjski spor v smislu določbe 1. člena ZPP, za katerega je pristojno sodišče splošne pristojnosti.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - sodno varstvo - denarna terjatev - znižanje plače - individualna pogodba o zaposlitvi
Tožnica je s tožbo zahtevala plačilo po višini opredeljenih prikrajšanj pri plači, zato je v skladu s 4. odstavkom 200. člena ZDR to terjatev lahko uveljavljala neposredno pred sodiščem prve stopnje in ji ni bilo potrebno poprej tožene stranke opozoriti na izpolnitev njene obveznosti.
Z individualno pogodbo o zaposlitvi, ki je med strankama veljala v spornem obdobju, je bilo v dogovorjeno, da se določila panožne kolektivne pogodbe in drugi dogovori uporabljajo le, če je to v tej pogodbi izrecno dogovorjeno. Takšnih določb v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi ni, zato tožena stranka v spornem obdobju ni imela pravne podlage, da tožnici izplačuje nižjo plačo od tiste, ki je bila v pogodbi o zaposlitvi dogovorjena.