zamudna sodba - nasprotna tožba - pooblaščenec - vročanje tožbe v odgovor
Nasprotna tožba je bila skupaj s pozivom na odgovor vročena le tožencu osebno. Ker je imel toženec pooblaščenca, bi moralo sodišče prve stopnje nasprotno tožbo skupaj s pozivom na odgovor po 277. členu ZPP vročati toženčevemu pooblaščencu in ne tožencu osebno. Ker tega ni storilo, je potrebno ugotoviti, da nasprotna tožba tožencu ni bila pravilno vročena v odgovor. Ker je sodišče prve stopnje kljub temu izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku iz nasprotne tožbe, je storilo bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
pobotanje v stečaju – nasprotne terjatve – pobot – prijava terjatve – obvestilo o pobotu – avans
V primeru hkratnega obstoja terjatve upnika do stečajnega dolžnika in nasprotne terjatve stečajnega dolžnika do tega upnika, obe terjatvi z začetkom stečajnega postopka veljata za pobotani. Zato upnikom teh terjatev ni treba prijaviti v stečajnem postopku. Tožena stranka zaradi tega, ker je to kljub temu storila in ker je stečajni upravitelj njeno terjatev preizkušal in prerekal, ne sme trpeti negativnih posledic, oz. ne sme biti v slabšem položaju, kot, če terjatve sploh ne bi prijavila. Njeno prijavo je bilo treba šteti zgolj kot obvestilo o pobotu. Vprašanje obstoja pobotne terjatve (če je stečajni dolžnik ne prizna) se rešuje v pravdi, v kateri stečajni dolžnik zahteva plačilo svoje terjatve.
predpravdno pobotanje – ex lege pobot – prijava terjatve – tožba na ugotovitev terjatve
Stečajni upravitelj tožnice bi moral prijavo toženke šteti zgolj kot obvestilo o pobotu, ker ima tožnica sama nasprotno terjatev do toženke. Če stečajni upravitelj pobotane terjatve ne prizna, je ne more prerekati (ker se ne prijavlja), pač pa mora vložiti tožbo za izterjavo svoje terjatve, kar je v konkretnem primeru tudi storil. Vprašanje obstoja toženčeve pobotne terjatve se ne obravnava v okviru stečajnega postopka, pač pa zgolj v pravdi, v kateri se brani plačilu terjatve, ki jo od njega zahteva stečajni dolžnik, kar je primer v konkretni pravdi.
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, da pravdni stranki sami krijeta svoje pravdne stroške, pravilno oprlo na določila 158. člena ZPP, ki določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0078901
OZ člen 174, 174/2, 179, 182. ZOZP člen 20a. ZOdvT člen 32, 36.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - izgubljeni zaslužek - renta - vprašanje zaposlitve za nedoločen čas - pridobivanje mesečnega dohodka - popolna odškodnina - zakonske zamudne obresti - uporaba materialnega prava - nastop zamude - zamuda zavarovalnice - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - nepogodbena odškodninska odgovornost - dodeljeni odvetnik - pravica do nagrade in povrnitve potrebnih izdatkov
Ključno vprašanje, od katerega je odvisna pravilnost odločitve glede odločitve o izgubljenem zaslužku in renti, je, ali bi tožnik, če ne bi bilo škodnega dogodka, ostal pri delu pri zavarovancu tožene stranke.
Pri odgovoru na vprašanje, kdaj nastopi zamuda, je treba pri nepogodbeni odškodninski odgovornosti na podlagi zakonsko urejenega zavarovanja avtomobilske odgovornosti upoštevati ZOZP.
postopek za delitev stvari – delitev solastnine – ustanovitev stvarne služnosti po uradni dolžnosti
Ker mora na to, ali posamezni udeleženec dobi stvar, ki jo lahko uporablja brez uporabe drugega dela razdeljene stvari ali ne, sodišče paziti po uradni dolžnosti in v primeru, da temu ni tako, odločiti tudi o ustanovitvi stvarne služnosti, česar sodišče prve stopnje ni storilo, ali pa razdelitev opraviti tako, da do takšne situacije ne pride, je pritožbeno sodišče pritožbene trditve, čeprav predlagateljica sama pove, da je (tudi ona) to dejstvo opazila šele po končanem naroku, štelo kot dovoljene pritožbene trditve.
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082437
ZLNDL člen 2, 2/1. ZTLR člen 28, 29. ZPP člen 154, 154/3, 286a, 286a/1.
pridobitev lastninske pravice - originaren način pridobitve - ugotovitvena tožba - priposestvovanje - ovire za priposestvovanje - pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL - postavitev novega izvedenca
Zaključek sodbe o dobroverni posesti tožnice in staršev tožnikov ni odločilen za pravilnost odločitve o utemeljenosti zahtevka.
Sodna praksa, izoblikovana na podlagi ODZ in ZTLR, ki sta bila podlaga za priposestvovanje v relevantnem obdobju, je zavzela stališče, da vednost o neizvedbi pogodbe v zemljiški knjigi ne izključuje dobrovernosti in da je dobroveren tisti, ki je prepričan, da je stvar, ki jo poseduje, njegova last, ne pa tisti, ki ve ali mora po okoliščinah domnevati, da stvar pripada drugemu.
Ugotovitev, da je pravica uporabe s sklenitvijo veljavne pogodbe prešla na kupce oziroma (v določenem deležu) z dedovanjem na tožnika, po navedenem zadostuje za zaključek, da se je pravica uporabe z uveljavitvijo ZLNDL preoblikovala v lastninsko pravico.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057293
OZ člen 131, 186.
odškodninska odgovornost za škodo, nastalo zaradi poplav – vzrok poplav – protipravno ravnanje – vzročna zveza - gradbeno dovoljenje – trditvena podlaga – trditveno breme - solidarna odgovornost udeležencev
Trditveno in dokazno breme glede protipravnega ravnanja, zaradi katerega je oškodovancu nastala škoda, je na oškodovancu. Navedb glede premajhne pretočnosti mostu, s katerimi sta tožnika utemeljevala protipravno ravnanje in posledično odškodninsko odgovornost prvega toženca, ni mogoče šteti kot del navedb glede protipravnega ravnanja druge toženke. Solidarna odgovornost udeležencev, ki se vzpostavi, če so podani pogoji iz 186. člena OZ, tožnikoma ne jemlje zgoraj navedenega trditvenega bremena. Še vedno bi morala konkretno opredeliti, katera protipravna ravnanja očitata posameznemu udeležencu.
Ker spada sporni most med cestne objekte oziroma je sestavni del ceste ter da kot tak spada v pristojnost upravljalca občinskih cest, torej občine, in ne prvega toženca, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da prvemu tožencu ni mogoče očitati protipravnih ravnanj, ki bi zadevale predmetni most.
Okoliščina, da je bila gradnja dovoljena na poplavnem območju, sama po sebi ne vzpostavlja odškodninske odgovornosti tretje toženke, saj sta za gradnjo na poplavnem območju zaprosila tožnika sama, ustrezna zaščita stanovanjskih objektov pred poplavami pa je stvar tehnične izvedbe gradnje na poplavnem območju oziroma je v pristojnosti konkretnega projekta izvedbe gradnje.
ZPP člen 39, 39/1, 163, 163/1, 163/3. ZOdvT člen 24, 24/1.
pravdni stroški - umik tožbe - ustavitev postopka - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - plačilo razlike plače
Pravno podlago za določitev vrednosti spornega predmeta predstavlja člen 24/1 ZOdvT, ki omejuje vrednost spornega predmeta v individualnih delovnih sporih s ponavljajočimi se dajatvami na največ triletni znesek. Ker je tožeča stranka v tožbenem zahtevku uveljavljala izplačilo razlik v plači od določenega meseca dalje in ker je iz tožbenih navedb razvidna le vrednost enomesečne razlike v plači, je znašala vrednost spornega predmeta glede na 24/1 člen ZOdvT 36-kratnik te mesečne razlike v plači. Ker pa tožeča stranka v pritožbi predlaga, da se ji stroški postopka na prvi stopnji odmerijo upoštevaje vrednost spornega predmeta v višini 20-kratnika mesečne razlike v plači in je tako tudi v postopku pred sodiščem prve stopnje priglasila pravdne stroške, je potrebno pravdne stroške tožeče stranke odmeriti glede na priglašeno vrednost.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080965
SPZ člen 68, 118. OZ člen 10, 70, 393, 393/3, 394, 434.
neplačevanje računov s strani upravnika – razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki – odgovornost etažnih lastnikov – solidarna obveznost – obveščanje etažnih lastnikov – odškodninska odgovornost – dobavitelj električne energije
Ugotovljeno neplačevanje računov s strani upravnika v daljšem časovnem obdobju, ki sicer bremenijo etažne lastnike, ter njegova neodzivnost na poslane opomine s strani tožeče stranke, je nakozovala na kolizijo interesov med upravnikom kot zakonitim zastopnikom in etažnimi lastniki kot zavezanci za plačilo. To nasprotovanje je terjalo, da tožeča stranka kot upnik tako iz naslova svojih pogodbenih obveznosti do tožene stranke kot običajne poslovne korektnosti, o neizpolnjevanju obveznosti v primernem času obvesti tudi neposredno etažne lastnike same. V tem se kaže protipravnost.
Tudi če se postopek začne z vložitvijo predloga za izvršbo, je sprememba tožbe dopustna, saj veljajo splošne določbe pravdnega postopka.
ZIZ člen 15, 58, 58/1, 58/3. ZPP člen 108, 108/1, 108/5, 154, 154/3, 155, 155/1. ZZZDR člen 130, 130a, 132a, 132a/3.
izterjava preživnine - ugovor zoper sklep o izvršbi - preživninska obveznost - izvršilni naslov - popravni sklep - obvestilo CSD o uskladitvi preživnine - formalno nepopoln predlog za izvršbo - dopolnitev predloga - stroški ugovora - zanemarljiv uspeh - potrebnost stroškov - stroški odgovora na ugovor - pooblaščenec pro bono
Zgolj zato, ker upnica v predlogu za izvršbo poleg sodbe kot izvršilni naslov ni izrecno navedla tudi obeh popravnih sklepov, predlog za izvršbo ni pomanjkljiv, saj je upnica k predlogu za izvršbo ta dva popravna sklepa priložila. Ker pa upnica k predlogu za izvršbo ni priložila tudi obvestila CSD o uskladitvi preživnine za določeno obdobje, zahteva pa tudi plačilo preživninskih terjatev za to obdobje, je bil njen predlog za izvršbo formalno nepopoln.
Za izvršilni postopek niso bili potrebni stroški upničinega odgovora na ugovor, saj ta v njem ni zatrjevala ničesar takega, zaradi česar bi bil njen ugovor potreben, ker bi jo sicer doletele posledice iz prvega in tretjega odstavka 58. člena ZIZ in bi bila odločitev sodišča prve stopnje tudi brez odgovora upnice enaka. V odgovoru na ugovor je namreč upnica priznala določene ugovorne trditve dolžnika, poleg tega pa je podala še svoje materialnopravno naziranje.
Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo, zakaj je bilo potrebno tožbo, ker ta ni izpolnjevala predpostavk za to, da bi jo bilo moč vsebinsko obravnavati, zavreči. Pritožbeno navajanje, da je zatrjevana (vtoževana) pravica samoumevna, opredeljena in argumentirana, seveda ne drži. Da bi bilo moč ugotoviti, ali res obstoji oziroma presoditi, ali je tožbeni zahtevek utemeljen, je bila dolžna tožnica v skladu s pozivom sodišča prve stopnje podati takšne trditve, ki bi omogočale njegovo nedvoumno individualizacijo. Skratka dolžna je bila podati celostno (pravno-relevantno) konkretno dejansko podlago tako glede narave kot višine obveznosti.
Noben (še tako „pomemben“) dokaz (enako pa velja tudi za okoliščino obstoja zakonske oziroma abstraktno-pravne podlage zatrjevani pravici) ne more nadomestiti nezadostnih (pomanjkljivih) navedb, ki so predpostavka utemeljenosti zahtevka.
obseg veljavnosti in razveljavitev sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks – znižana sodna taksa – umik tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo – višina sodne takse – stroški pritožbenega postopka
Ker je tožeča stranka prosila za taksno oprostitev, bili pa so podani pogoji za znižanje, je v pritožbenem postopku pritožbeno sodišče znižalo takso za tožbo. Ker je tožeča stranka umaknila tožbo pred vročitvijo tožbe toženi stranki, je osnova za odmero takse po 1112 tarifni številki znižana taksa in ne celotna taksa po tarifni številki 1111.
plačilo za delo - plača - zmota pri plačilu nedolga - napačen izračun plače - vračilo preveč izplačanega dela plače - vrnitev preveč izplačane plače - neupravičena obogatitev
Pri tožeči stranki je pri obračunu toženčevega spornega dodatka k plači šlo za očitno računalniško pomoto, zaradi česar tožeči stranki ni mogoče očitati, da je takrat tožencu izplačala nekaj, kar je vedela, da ni dolžna. Ni mogoče šteti, da je stranka vedoma plačala nekaj, kar ni bila dolžna, če je to storila pomotoma. Zato tožeča stranka od toženca utemeljeno zahteva vrnitev preveč izplačanega zneska plače.
zavarovane terjatev - pogoji za začasno odredbo - verjetnost obstoja terjatve - subjektivna nevarnost - konkretna ravnanja dolžnika - neznatna škoda - pravni standard - trditveno in dokazno breme
Poleg verjetnosti obstoja terjatve, mora upnik verjetnostno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakršnega drugega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Upnik mora navesti konkretna ravnanja dolžnika, s katerimi razpolaga s svojim premoženjem na način, ki verjetnostno kaže, da bo uveljavitev terjatve upnika onemogočena ali precej otežena. Navedbe tožeče stranke, da se tožena stranka izogiba kontaktom, ker ne želi opraviti primopredaje opravljenih del, da je tožena stranka preklicala pooblastilo nadzornemu organu, ki je s tožečo stranko sklepal pravno zavezujoče dogovore in avgusta 2014 obljubil tožeči stranki, da ji bo plačal za opravljeno delo, da je tožena stranka odprla več bančnih računov preko katerih pretaka denarna sredstva, pa niso relevantne okoliščine, ki bi verjetnostno potrjevale obstoj subjektivne nevarnosti.
Neznatna škoda je pravni standard, na predlagatelju začasne odredbe pa je trditveno in dokazno breme, da navede razloge, zaradi katerih bi dolžnik zaradi posega v premoženjsko sfero lahko utrpel le neznatno škodo, v ta namen mora predloži tudi ustrezne dokaze.
ugovor - sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - izvršljivost - rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti - paricijski rok - primeren rok - opustitev ravnanj
Izvršilni naslov, ki dolžniku nalaga opustitev določenih ravnanj, je, četudi ne vsebuje roka za izpolnitev, izvršljiv, saj glede na obveznost opustitve (naknadni) rok za izpolnitev obveznosti že pojmovno ne pride v poštev. Primeren rok za izpolnitev obveznosti je v takem primeru takoj.
Sklep, s katerim sodišče dovoli nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, sme dolžnik izpodbijati le z ugovorom, s katerim izpodbija utemeljenost novega izvršilnega sredstva ali sam postopek izdaje tega sklepa.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – USTAVNO PRAVO
VSL0076185
ZZK-1 člen 8, 243, 243/1. ZPP člen 14, 108, 108/2, 161, 161/2, 181, 181/3, 359. ZOdvT člen 12, 36. OZ člen 50. ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3. ZustS člen 44.
sosporništvo – enotni sospornik – nujni sospornik – vmesni ugotovitveni zahtevek – izbrisna tožba – identično dejansko stanje – stroški postopka – brezplačna pravna pomoč – nagrada za odvetniške storitve iz državnega proračuna – ugotavljanje upravičenosti do prejemanja denarne socialne pomoči
Pogodbeni stranki sta enotna in celo nujna sospornika v zvezi z zahtevki za neveljavnost njune pogodbe.
Tožnici in prvemu tožencu je bila v postopku dodeljena brezplačna pravna pomoč, zaradi katere so bili njihovi stroški zastopanja po odvetniku nižji (36. člen ZodvT).
Glede slabe vere drugega toženca, ki je pogoj za utemeljenost izbrisne tožbe, je sodišče prepričljivo razlogovalo, da je bil drugi toženec družinski prijatelj prvega toženca in tožnice; da se je z njima večkrat videval (s prvim tožencem sta vzdrževala redne stike, obe družini sta se obiskovali, prvi toženec pa je med delom v Nemčiji tudi dalj časa bival pri drugemu tožencu) in bil seznanjen, da sta bila tožnica in prvi toženec v času nakupa stanovanja leta 1992 poročena ter sta živela v skupnem gospodinjstvu; ter da je bil kot oseba nemškega rodu upoštevajoč nemško ureditev v zavedanju, da sodi vse v zakonu pridobljeno premoženje v skupno premoženje zakoncev, če ni predporočne pogodbe.
Vprašanje (ne)veljavnosti dogovora je predhodno vprašanje za odločitev o izbrisni tožbi. Posledično lahko tožnica na podlagi tretjega odstavka 181. člena ZPP v pravdi, v kateri uveljavlja zahtevek po izbrisni tožbi, oblikuje z namenom dosege učinka pravnomočnosti tudi vmesni ugotovitveni zahtevek. Četudi se je izbrisna tožba izkazala za neutemeljeno, takšna meritorna odločitev ne more odrekati tožnici pravnega interesa kot procesne predpostavke za vmesni ugotovitveni zahtevek.
ZDen člen 72, 72/2. ZSKZ člen 2, 2/5, 10, 10/5, 20, 20/1. ZPP člen 7, 212.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranih nepremičnin – pasivna legitimacija Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov – višina nadomestila – vezanost na tožbene navedbe – razpravno načelo
Glede na z zakonom urejeno razmerje med državo in Skladom kmetijskim zemljišč in gozdov je Sklad pasivno legitimiran za plačilo nadomestila zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranih nepremičnin tudi za obdobje od uveljavitve Zakona o denacionalizaciji do ustanovitve Sklada.
Ker sta tožnika zahtevala plačilo nadomestila zaradi nemožnosti uporabe v višini zakupnine, je bilo s prisojo nadomestila v višini izgube dohodka zaradi nemožnosti pridelave poljščin kršeno razpravno načelo.
podjemna pogodba – pregled izvršenega dela in obvestitev podjemnika – skrite napake – grajanje napak
Tudi, če bi šlo za skrite napake, ki bi se pokazale šele pozneje, se naročnik dela po dveh letih od prevzema opravljenega posla nanje ne more več sklicevati. Glede na to, da je toženec dokazano grajal opravljeno delo tožnika šele v ugovoru zoper sklep o izvršbi dne 14.9.2010, kar pomeni tri leta po opravljenem delu, je zamudil vse roke, ki mu dajejo pravico, da uveljavlja napake opravljenega dela.