OZ člen 197. ZPP člen 7, 7/1, 212, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-10, 451, 452, 453, 454, 454/1, 454/2, 458, 458/1.
trditvena podlaga - trditveno breme - zatrjevana dejstva - nesklepčnost tožbe - izdaja odločbe brez razpisa naroka - pritožbena novota - stroški upravljanja in obratovanja
Pomanjkljive trditvene podlage ni bilo mogoče obiti z izvedbo predlaganih dokazov.
Če nobena od strank določenega dejstva ne zatrjuje, je sodišče (praviloma) dolžno šteti, da to dejstvo ne obstaja, in ne more iz predlaganih dokazov kar samo sklepati o obstoju določenega pravno relevantnega dejstva, ki bi morebiti iz predlaganega dokaza lahko izhajalo, vendar ni bilo pravočasno zatrjevano.
Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 42, 43, 43/2, 43/2-1. ZGD-1 člen 481, 481/1, 481/3, 482, 483, 515, 515/2. ZZZDR člen 51, 51/2, 58. ZSReg člen 4, 4/1, 4/1-7, 9, 11, 34, 34/1, 34/1-4. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 17/2-2.
prenos poslovnega deleža - prenos poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo – delitev skupnega premoženja zakoncev – spoštovanje družbene pogodbe – vpis v sodni register
Predlagateljica ni že na podlagi dogovora med zakoncema uresničila pravice in obveznosti iz poslovnega deleža. Ob stiku dveh pravnih področij, to je obveznega urejanja medsebojnih razmerij zakoncev po ZZZDR in družbenikov v družbi z omejeno odgovornostjo, je za pravilno materialno pravno presojo treba uporabiti tudi materialno pravne določbe ZGD-1. Za pravno veljavno pridobitev poslovnega deleža v družbi torej ne zadošča le presoja pravnih razmerij med zakoncema, ampak je treba opraviti tudi materialnopravno presojo pravilnosti prenosa poslovnega deleža v skladu z določbami ZGD-1.
Primer pridobitve poslovnega deleža z razdelitvijo skupnega premoženja zakoncev v ZGD-1, ni urejen. Položaj zakoncev ob delitvi skupnega premoženja je lahko primerljiv s položajem dediča pri dedovanju poslovnega deleža. Zato je sodna poravnava, sklenjena pred sodnikom, zadostna podlaga za spremembo družbenika v družbi in ni potrebna posebna pogodba (v obliki notarskega zapisa) o prenosu poslovnega deleža v subjektu vpisa.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0075792
ZIZ člen 29b, 29b/3. ZST-1 člen 11, 12.
ugovor zoper sklep o izvršbi – sodna taksa kot procesna predpostavka – domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi – pogoji za nastop domneve umika ugovora – predlog za obročno plačilo sodne takse – sklep o dopustitvi obročnega plačila sodne takse
Če je sodišče ugodilo predlogu dolžnika za obročno plačilo sodne takse za postopek o ugovoru in mu dovolilo plačilo naložene sodne takse v več obrokih, nista kumulativno izpolnjena oba pogoja iz 3. odstavka 29.b člena ZIZ za domnevo umika ugovora, saj so podani pogoji za odlog plačila sodnih taks, zaradi česar ni mogoče šteti, da je ugovor umaknjen. Skladno z ustaljeno sodno prakso velja, da plačilo sodne takse ni procesna predpostavka v primeru dopuščenega obročnega plačila sodne takse oziroma drugače, plačilo posameznega obroka sodne takse ni več procesna predpostavka za obravnavanje vloge.
ZDR člen 109. Kolektivna pogodba za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko-predelovalne dejavnosti Slovenije člen 18. ZDoh-2 člen 44, 44/1, 44/1-9. URS člen 14, 14/2.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - davki
ZDoh-2 v deveti točki prvega odstavka 44. člena določa, da se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa ZDR, v višini odpravnine, kot je določena zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi ZDR, vendar največ do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Zato od tožničine odpravnine glede na njeno višino, ni bilo potrebno plačati dohodnine.
Sodišče prve stopnje je pri izračunu višine odpravnine pravilno izhajalo iz osnove, obračunane za polni delovni čas (tožnica je bila ob podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidka II. kategorije, ki je delala krajši delovni čas). Ustavno sodišče RS je sprejelo stališče, da odpravnina pomeni odmeno za dotedanje delo pri delodajalcu, odpuščenemu delavcu v določeni meri zagotavlja tudi socialno varnost ob prehodu v brezposelnost, tako da jo je smiselno potrebno vezati na dohodke, katerih višina bo čimbolj sorazmerna z višino dohodkov v kratkem obdobju pred izgubo zaposlitve. Tako je potrebno pravico do odpravnine razlagati upoštevaje pravice enakosti pred zakonom iz 2. odstavka 14. člena Ustave ustavnopravno skladno. Drugačna razlaga določb o odpravnini bi vodila v kršitev pravice do enakosti pred zakonom iz 2. odstavka 14. člena Ustave RS. Zato je potrebno pri tem upoštevati višino, kot da bi delavec delal.
Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 4, 4/1, 4/1-7, 48. ZSReg člen 10, 30, 30/1. ZGD-1 člen 505, 507, 507/1.
vpis spremembe podatkov v sodni register – predpisana listina – predhodni preizkus predloga
Sodišče ni dolžno vpisati vsake predlagane spremembe že vpisanih podatkov v sodni register, mora pa opraviti vpis v sodni register, če je predlog s predpisano vsebino predložila upravičena oseba, če so predlogu priložene predpisane listine, s katerimi se dokazujejo dejstva, ki so pomembna za vpis v sodni register in če je zahtevek za vpis v skladu z zakonom. Sodišče mora oceniti, ali so za vpis podani predpisani pogoji. Predpisana listina za vpis spremembe zastopnikov družbe z omejeno odgovornostjo je sklep skupščine ali drugega pristojnega organa.
OZ člen 174, 179, 182. ZPP člen 2, 2/1, 8, 156, 158, 216, 226, 226/2.
prometna nezgoda - prometna nesreča - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - višina odškodnine - zelo hudi primeri - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - renta - tuja pomoč - pomoč družinskih članov - prevozni stroški povezani z zdravljenjem - kilometrina - stroški fizioterapije - rehabilitacija v zdravilišču - stroški postopka - delni umik tožbe
Za celotno nepremoženjsko škodo je sodišče tožnici namenilo 86,5 povprečnih neto plač v Republiki Sloveniji. Tožničine poškodbe spadajo v V. skupino po Fisherjevi klasifikaciji (zelo hudi primeri).
Vprašanje višine urne postavke za tujo pomoč, kadar jo oškodovancu nudijo družinski člani, je dejanske narave. Ugotavljati jo je treba v vsakem primeru posebej. Po veljavni sodni praksi je dopustna uporaba pooblastila iz 216. člena ZPP o prostem preudarku, ki ga je v obravnavanem primeru upoštevaje ugotovljene konkretne okoliščine primera pravilno uporabilo tudi sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče njegovo dokazno oceno in presojo, da je primerna višina 5,00 EUR za uro pomoči, sprejema kot pravilno.
Oškodovanec je upravičen do povračila potrebnih stroškov zdravljenja in tistih, ki so v zvezi z zdravljenjem, upoštevaje vse njegove okoliščine. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da so bili glede na okoliščine pri tožnici, ko je bilo medicinsko indicirano in priporočeno izvajanje celovite rehabilitacije v zdravilišču (in ne zgolj v zdravstveni ustanovi, kakršna je v njenem domačem kraju), potrebni in povezani z zdravljenjem.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL0076198
ZVPot člen 22, 22/2. ZZDej člen 47.
spor majhne vrednosti – splošni pogoji poslovanja – sklenitev pogodbe – podpis pristopne izjave – ogled splošnih pogojev na spletu – posebna pogodba o delu – trženje zdravstvenih storitev – pogodba potrošniškega prava
Ker tožeča stranka ni dokazala, da bi bila tožena stranka seznanjena s celotnimi poslovnimi pogoji, ne morejo na odločitev vplivati trditve oziroma navedbe tožeče stranke o tem, kaj določajo pogoji v točkah 26 in 29. Stranki nista sklenili takšne pogodbe, kot jo zatrjuje tožeča stranka.
ZD člen 133, 136, 175, 214, 214/2. ZPP člen 324, 324/2, 339, 339/2, 339/2-14.
nujni delež - status stranke - pravni interes za pritožbo - dedič - odpoved dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju
Pritožnica nikoli ni postala dedinja zapustničinega vnuka oziroma njegova pravna naslednica, saj se je odpovedala dedovanju po njem, zato si ne more lastiti njegovih domnevnih procesnih in materialnih pravic v tem postopku, kar hkrati pomeni, da ni upravičena dedovati po zapustnici.
postopek v sporu majhne vrednosti – vabilo na narok – opozorilo – prekluzija – posebnosti v postopku v sporih majhne vrednosti – neučinkovito opozorilo – nepravočasno opozorilo - umik tožbe - redni postopek
Kasneje dano opozorilo sodišča na posebnosti postopka v sporu majhne vrednosti ne more doseči svojega namena, če stranke nanje niso bile pravočasno opozorjene. Pouk glede posledic izostanka iz 455. člena ZPP in omejitve pritožbenih razlogov je nedvomno pravočasen, medtem ko glede prekluzije pri navajanju dejstev in predlaganju dokazov tega ni mogoče (vedno) trditi.
ZGD-1 člen 398. ZSReg člen 5, 5/, 5/1-4, 9, 9/1, 17, 17/1.
vpis pravnomočne sodbe o ugotovitvi ničnosti ali razveljavitvi skupščinskega sklepa – uradna dolžnost – začetek postopka po uradni dolžnosti – status udeleženca – pravni interes za pritožbo - vpis po uradni dolžnosti
Če je bil določen podatek vpisan v sodni register na podlagi sklepa skupščine, ki je bil s pravnomočno sodbo razveljavljen ali je bila ugotovljena ničnost skupščinskega sklepa, pa registrsko sodišče nima v določbi ZGD-1 zakonske podlage, da po uradni dolžnosti vzpostavi prejšnje stanje vpisov posameznih podatkov, kot so bili vpisani pred vpisom spremembe na podlagi razveljavljenega ali ničnega sklepa skupščine.
DRUŽINSKO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076209
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok člen 10, 12, 13, 20.
ugrabitev otroka – mednarodni protipraven odvzem otroka – postopek po Haaški konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok aktivna legitimacija – vrnitev otroka – enoletni rok – procesne predpostavke
Pred potekom enoletnega roka sme sodišče zavrniti vrnitev otroka le, če obstaja resna nevarnost, da bi bil otrok zaradi vrnitve izpostavljen telesnemu nasilju ali duševni travmi ali bi bil kako drugače pripeljan v neugoden položaj. Šlo naj bi za izjemne okoliščine, bodisi vojne razmere, lakoto ali bolezni v državi, v katero je treba otroka vrniti, ali kadar bi bil otrok deležen resnega zlorabljanja ali zanemarjanja.
Pri odločanju po Haaški konvenciji gre za začasen ukrep, katerega cilj je odprava posledic protipravnega ravnanja in čimprejšnja vrnitev otroka v državo njegovega običajnega prebivališča, kjer se tudi meritorno rešujejo spori glede starševske odgovornosti.
Dejstvo, da centralni izvršilni organ v Republiki Sloveniji ni izvedel nobenih ukrepov za zagotovitev prostovoljne vrnitve otroka, kar mu sicer nalaga 10. člen Haaške konvencije, in da oče ni začel sodnih postopkov za zaupanje otroka v varstvo in vzgojo, na odločitev ne more vplivati, saj teh dveh pogojev konvencija ne postavlja kot procesni predpostavki.
upravljanje v večstanovanjskih hišah – upravnik – položaj upravnika – zakoniti zastopnik – aktivna legitimacija upravnika – stroški obratovanja in vzdrževanja – stroški upravljanja – rezervni sklad – stroški vodenja rezervnega sklada – pogodba o upravljanju – stroški opominjanja – pogodba potrošniškega prava
Ker upravnik ni zatrjeval, da ima po pogodbi materialnopravno upravičenje tožiti v svojem imenu in na svoj račun za zahtevane stroške, ni pa zatrjeval obogatitvenega zahtevka, je sodišče pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek. Za vodenje rezervnega sklada v zakonu ni določeno, da lahko to posebej računa solastnikom, v pogodbi o upravljanju pa tudi ni imel te dogovorjene pravice.
Pritožbeno sodišče ne soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da bi morala tožena stranka v izredni odpovedi v zvezi z znaki kaznivih dejanj razžalitve in žaljive obdolžitve konkretizirati oziroma pravno kvalificirati kršitev pogodbenih in drugih obveznosti. Izhodišče in okvir materialnopravne presoje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v sodnem postopku je presoja zakonitosti izredne odpovedi v okviru odpovednih razlogov in njihove obrazložitve v izredni odpovedi. Iz določbe drugega odstavka 86. člena ZDR, ki določa formalne zahteve, ki jih mora vsebovati odpoved, v povezavi s 1. alinejo prvega odstavka 111. člena ZDR, izhaja, da mora delodajalec očitano kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja opredeliti tako, da iz te opredelitve oziroma opisa izhaja konkretna kršitev in znaki kaznivega dejanja, ki jih ima ta kršitev. Sodišče prve stopnje zato zaradi zmotne materialnopravne presoje ni ugotavljalo, ali iz izrečenih besed tožnice („da si direktorica gradi palačo“,...) izhajajo znaki kaznivih dejanj razžalitve in žaljive obdolžitve.
poplačilo upnikov v izvršbi za nepremičnine - prednostno poplačilo terjatve - odškodnina zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Ustavno sodišče je z omenjeno odločbo razveljavilo točko 3 prvega odstavka 197. člena ZIZ, kolikor je urejala poplačilo tudi za terjatve iz naslova zakonitih preživnin, ki so zapadle v obdobju pred enim letom pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. Glede na to, da so terjatve iz naslova zakonite preživnine napisane na prvem mestu v 3. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ, nato pa so vrinjene terjatve iz naslova odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti in terjatve iz naslova odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, terjatve delavcev iz delovnega razmerja z dolžnikom, ter terjatve prispevkov za socialno zavarovanje, ter je šele na koncu te točke zapis “zapadlih za zadnje leto”, je ustavnoskladna razlaga te določbe taka, da se zapis “zapadlih za zadnje leto” ne nanaša zgolj na zakonite preživnine, s katerimi se je izrecno ukvarjalo Ustavno sodišče, temveč tudi na vse vrinjene terjatve, med katerimi je terjatev tretjega upnika.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076214
ZPP člen 184, 184/3, 185. ZASP člen 103, 146, 147.
avtorsko nadomestilo – avtorski honorar – kolektivno upravljanje avtorskih pravic – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije avdiovizualnih del – veljavnost začasnega dovoljenja – aktivna legitimacija – dopolnjevanje tožbenih navedb – sprememba tožbe – sklep o dovolitvi spremembe tožbe – kršitev določb pravdnega postopka – zatrjevanje kršitve postopka
Tožničina aktivna legitimacija za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic na kabelsko transmitiranih avdiovizualnih delih od 11.10.2010 ni več podana, saj je njeno začasno dovoljenje prenehalo veljati z izdajo dovoljenja Zavodu AIPA s 11. 10. 2010. S prenehanjem začasnega dovoljenja je odpadlo njeno upravičenje za zbiranje avtorskih nadomestil za uporabo. Ker nima več statusa kolektivne organizacije za upravljanje obravnavanih avtorskih pravic, tako ni več upravičena do plačila nadomestila, ki jih je imela pred tem urejena s toženko v dveh pogodbah.
Tožeča stranka je v vlogi z dne 10. 1. 2014 spreminjala in dopolnjevala določene tožbene navedbe, zaradi česar pa tožbeni zahtevek v skladu s 3. odstavkom 184. člena ZPP ni bil spremenjen.
Neizdaja sklepa o dovolitvi spremembe tožbe (185. člena ZPP), bi lahko predstavljala kršitev postopka relativnega značaja, a tega tožena stranka ne zatrjuje; v pritožbi niti konkretno ne opredeli, na kakšen način bi ta kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - alkoholiziranost na delovnem mestu
Tožnik je spornega dne prišel na delo pod vplivom alkohola. S tem je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.