ZD člen 133, 136, 175, 214, 214/2. ZPP člen 324, 324/2, 339, 339/2, 339/2-14.
nujni delež - status stranke - pravni interes za pritožbo - dedič - odpoved dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju
Pritožnica nikoli ni postala dedinja zapustničinega vnuka oziroma njegova pravna naslednica, saj se je odpovedala dedovanju po njem, zato si ne more lastiti njegovih domnevnih procesnih in materialnih pravic v tem postopku, kar hkrati pomeni, da ni upravičena dedovati po zapustnici.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0083540
URS člen 26.
pravica do povračila škode – povrnitev nepremoženjske škode – odškodnina zaradi neutemeljeno vodenega kazenskega postopka – neutemeljen pripor – ustavitev kazenskega postopka – odškodninska odgovornost države – nesklepčnost tožbe
Dejstvo, da je zoper tožnika potekal predkazenski in kazenski postopek, ki je bil nato ustavljen, ne zadostuje za sklep, da je bilo ravnanje državnih organov oziroma tistih, ki so vodili postopek, nepravilno in nezakonito ter zato nedopustno.
postopek v sporu majhne vrednosti – vabilo na narok – opozorilo – prekluzija – posebnosti v postopku v sporih majhne vrednosti – neučinkovito opozorilo – nepravočasno opozorilo - umik tožbe - redni postopek
Kasneje dano opozorilo sodišča na posebnosti postopka v sporu majhne vrednosti ne more doseči svojega namena, če stranke nanje niso bile pravočasno opozorjene. Pouk glede posledic izostanka iz 455. člena ZPP in omejitve pritožbenih razlogov je nedvomno pravočasen, medtem ko glede prekluzije pri navajanju dejstev in predlaganju dokazov tega ni mogoče (vedno) trditi.
smrt zakonitega zastopnika družbe – smrt lastnika poslovnega deleža – poslovna sposobnost družbe – upravičenje za zastopanja družbe – sklepanje pravnih poslov – upravitelj zapuščine – sklepčnost zahtevka – zavrnitev dokaza
Dediči zakonitega zastopnika družbe, kljub temu, da so podedovali njegov poslovni delež v tej družbi, ne morejo sklepati pravnih poslov v imenu in za račun družbe, ker z dedovanjem niso postali zakoniti zastopniki družbe. Tudi upravitelj zapuščine ni zakoniti zastopnik družbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - organizacijski razlog
Tožena stranka je zaradi poenostavitve poslovnih procesov in izboljšanja informacijske podpore sprejela spremenjeno organizacijo procesa obdelave zavarovalnih pogodb. Novi informacijski sistem je nadomestil prejšnja opravila, ki so zahtevala več ročnega dela. S takšno avtomatizacijo delovnega mesta je dosegla zaposlovanje manjšega števila izvajalcev kot doslej, s čimer je opustila delo tistih delavcev, ki so izvajali ročno in administrativno delo. Zato je obstajal utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v smislu prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
pritožba – pravni interes za pritožbo – vpis spremembe že opravljen
Ker je bila sprememba, katere vpis je predlagatelj predlagal v tem postopku, v sodni register že vpisana, predlagatelj nima več pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim je bil predlog za vpis teh sprememb zavrnjen, saj je bil cilj, ki ga je z njo zasledoval, že dosežen.
OZ člen 197. ZPP člen 7, 7/1, 212, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-10, 451, 452, 453, 454, 454/1, 454/2, 458, 458/1.
trditvena podlaga - trditveno breme - zatrjevana dejstva - nesklepčnost tožbe - izdaja odločbe brez razpisa naroka - pritožbena novota - stroški upravljanja in obratovanja
Pomanjkljive trditvene podlage ni bilo mogoče obiti z izvedbo predlaganih dokazov.
Če nobena od strank določenega dejstva ne zatrjuje, je sodišče (praviloma) dolžno šteti, da to dejstvo ne obstaja, in ne more iz predlaganih dokazov kar samo sklepati o obstoju določenega pravno relevantnega dejstva, ki bi morebiti iz predlaganega dokaza lahko izhajalo, vendar ni bilo pravočasno zatrjevano.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – subjektivna nevarnost – dokazovanje nevarnosti
Dejstva, ki utemeljujejo uporabo 3. odstavka 270. člena ZIZ – torej dejstva in dokaze, ki ga osvobajajo dolžnosti dokazovanja nevarnosti, da bo zaradi dolžnikovega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena – mora predlagatelj (upnik) zatrjevati in dokazati. Načelno vsak poseg v lastninsko pravico lastnika prikrajša. Uporaba, glede katere tožnik zatrjuje, da jo bodo toženci kljub izdani začasni odredbi imeli, je le eno od lastnikovih upravičenj. S prepovedjo razpolaganja so lastniku odvzete pravice, ki so bistven element lastninske pravice. Dejstev, ki bi utemeljevala trditev, da s predlagano začasno odredbo toženci ne bodo utrpeli nobene škode, tožnik ni podal. Šele, če bi tožnik to svoje stališče argumentiral – zatrjeval okoliščine, na osnovi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi toženci z izdajo začasne odredbe pretrpeli le neznatno škodo in njihov obstoj dokazal – bi bili podani pogoji za uporabo 3. odstavka 270. člena ZIZ.
ZDR člen 37, 37/2. ZPP člen 274, 288. OZ člen 352.
zavrženje tožbe - konkurenčna prepoved - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - odškodnina - odpovedni rok
Tožeča stranka je že pred smrtjo prejšnjega direktorja, najkasneje pa 31. 1. 2011, vedela za opravljanje dela in vse posle, ki sta jih toženca sklenila v okviru opravljanja samostojne dejavnosti. Navedeno pomeni, da sta tožbi z zahtevkoma za povrnitev škode zaradi kršitve konkurenčne prepovedi, ki ju je tožeča stranka vložila dne 17. 5. 2011, vloženi po izteku trimesečnega subjektivnega roka iz drugega odstavka 37. člena ZDR, zato je sodišče prve stopnje na podlagi 274. člena oziroma 288. člena ZPP tožbi z opisanima zahtevkoma pravilno zavrglo.
Utemeljena pa je pritožba v delu, ki se nanaša na pravočasnost odškodninskih zahtevkov zoper toženca zaradi nespoštovanja odpovednega roka. Podlaga za uveljavljanje teh zahtevkov je v 182. členu ZDR, vezana pa sta na subjektivni 3-letni in objektivni 5-letni zastaralni rok iz 352. člena OZ. Zato sta dne 4. 2. 2014 vloženi tožbi z zahtevkoma za povrnitev škode pravočasni.
posojilna pogodba – posojilojemalec – poroštvo – pogodbena stranka – dolžnik – upnik – tretji – izpolnitev pogodbene obveznosti po tretji osebi
Na zaključek, da je bil tožnik tisti, ki je nastopal v vlogi posojilojemalca, ne more vplivati dejstvo, da je O. del (posojenega) denarja nakazal toženki in da je slednja (vsaj v začetnem obdobju) dano posojilo vračala, saj to ni nujno posledica dejstva, da je oseba, ki prejme izpolnitev ali plača dolg, pogodbena stranka in s tem upnik oziroma dolžnik. Izpolnitev dolžnika je namreč veljavna tudi, kadar je opravljena tretjemu, če to osebo določi sam upnik (v konkretnem primeru tožnik) ali jo določa pogodba med upnikom in dolžnikom ali če tako izpolnitev upnik pozneje odobri oziroma jo izkoristi (280. člen OZ). Tudi plačevanje obrokov s strani toženke samo po sebi ne spreminja vloge tožnika v poslu z O.. Obveznost namreč lahko izpolni ne le dolžnik, temveč tudi kdo tretji. Če pa se dolžnik s takšno izpolnitvijo strinja, je upnik izpolnitev s strani tretjega celo dolžan sprejeti (271. člen OZ).
USTAVNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0057307
URS člen 34, 35, 39. OZ člen 179.
pravica do dobrega imena in časti – svoboda izražanja – mnenje – vrednostna sodba – dejanska podlaga – kolizija med svobodo izražanja ter pravico do dobrega imena in časti – kritika - kritična vrednostna sodba – odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda
Ni sporno, da je avtorica doktorica znanosti in mednarodno priznana strokovnjakinja za zgodovino. Vendar pa je tožnica v knjigi obravnavala aktualne politične povojne dogodke, o katerih še vedno poteka širša družbena razprava, zato mora sprejeti tudi kritiko svojega dela od okolja, ki je lahko nasprotna njenim lastnim predstavam, zlasti še v konkretnem primeru, ko je mnenje podal novinar, ki je tudi sam doktor znanosti iz področja religiologije in mu je ozadje zgodovinskih dogodkov v katoliškem krogu po II. svetovni vojni dobro poznano, česar tožeča stranka ni zanikala. V nasprotnem primeru bi vsaka negativna kritika strokovnih monografij, izdanih s strani mednarodno priznanih doktorjev znanosti, lahko utemeljevala odškodninsko odgovornost, s tem pa bi se območje svobode izražanja pretirano zoževalo in zapiralo možnost javne kritike njihovih del.
Prevzem dolga se opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik. S prevzemom dolga stopi prevzemnik namesto prejšnjega dolžnika, ta pa je prost obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082916
OZ člen 255, 256, 256/3. ZGD-1 člen 100. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odgovornost družbenika družbe z neomejeno odgovornostjo – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – neodplačni pravni posel – darilna pogodba – pogoji za izpodbijanje – neplačevitost – subjektivni pogoj – nasprotujoče trditve stranke
Neuspešna izvršba na dolžnikovo premoženje ni edina okoliščina, na podlagi katere je mogoče sklepati na obstoj neplačevitosti kot objektivnega stanja (da dolžnikovo premoženje ne zadošča za poplačilo upnika). Znak dolžnikove neplačevitosti so lahko tudi druge okoliščine, med drugim tudi njegove izjave, da nima dovolj sredstev za izpolnitev, in podobno.
Medsebojno nasprotovanje trditev posamezne stranke je samo za sebe okoliščina pomembna za oceno prepričljivosti (verodostojnosti) njenega nastopa v pravdi.
Nevednost o statusu družbenika, pa tudi nevednost o tem, družbenik katere pravnoorganizacijske oblike družbe si, je ob izostanku posebnih (izrednih) okoliščin, ki jih toženka ni zatrjevala, neopravičljiva.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083496
OZ člen 3, 569, 619.
posojilna pogodba - izpolnitev pogodbe - trditveno in dokazno breme - dokazovanje - ugovor pasivne legitimacije - pogodba o delu - podjemna pogodba
Pravdni stranki sta se s posojilno pogodbo z dne 24.10.2011 dogovorili o novi ureditvi njunega (posojilnega) razmerja iz leta 2008, vse v okviru svobodnega urejanja obligacijskih razmerij. Tožencu dne 24.10.2011 torej denar ni bil izročen, kar pa ne pomeni, da ne gre za posojilno pogodbo.
Tožnik je dokazal, da je bila posojilna pogodba sklenjena, z njo in s potrdilom pa tudi, da je svojo obveznost iz te posojilne pogodbe izpolnil – tožencu že v letu 2008 denar izročil. Na toženca se je zato prevalilo procesno breme, da z nasprotnimi dokazi ovrže dokazni uspeh tožnika.
Čeprav pritožbeno sodišče pritrjuje stališču in razlogom sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru, glede na fazo v kateri je postopek, dopustitev spremembe ni smotrna, saj bi se postopek preveč zavlekel, pa opozarja predvsem na to, da takšna sprememba, upoštevajoč okoliščine konkretnega primera, tudi sicer ni dopustna. Vsebinsko namreč ne gre za objektivno, ampak de facto za subjektivno spremembo tožbe. Ta pa ob upoštevanju pravila iz 191. člena ZPP, ki določa, kdaj lahko več oseb skupaj toži oziroma pod kakšnimi pogoji se tožniku lahko pridruži nov tožnik, ne bi bila dopustna.