odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - višina vrednosti podedovanega premoženja - solidarna odgovornost dedičev - učinek dednega dogovora nasproti upniku
Dedič bi se lahko svoje (zakonske) odgovornosti za zapustnikove dolgove rešil le tako, da bi se odpovedal dediščini/dedovanju (torej svojemu položaju dediča). Tega pa ni storil.
Obstoj dednega dogovora sklenjenega med obema dedičema in tretjo osebo, ki ni dedič, na upnikove pravice napram dedičema iz naslova njune odgovornosti za zapustničine dolgove nima nobenega vpliva.
Pravice zapustnikovih upnikov utemeljene na solidarni odgovornosti dedičev za zapustnikove dolgove dediči z dednim dogovorom ne morejo izničiti (derogirati). Upnik namreč ni bil stranka (dednega) dogovora, niti ni imel nobenega vpliva na njegovo vsebino, zaradi česar se z njim njegov (zakonsko varovani) položaj ne more (ne sme) poslabšati.
Toženec je s sklenitvijo dednega dogovora, po katerem mu gre (namesto višini njegovega dednega deleža sorazmernega dela na predmetih zapuščine/dedovanja) „zgolj“ terjatev v višini 4.000,00 EUR napram oporočnemu dediču, prevzel tudi tveganje, ali bo njegova terjatev poplačana. Ker je šlo za njegovo lastno odločitev, da bo sklenil takšen dogovor, je sklicevanje na načeli pravičnosti in poštenosti povsem neprepričljivo.
poplačilo upnikov v izvršbi za nepremičnine - prednostno poplačilo terjatve - odškodnina zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Ustavno sodišče je z omenjeno odločbo razveljavilo točko 3 prvega odstavka 197. člena ZIZ, kolikor je urejala poplačilo tudi za terjatve iz naslova zakonitih preživnin, ki so zapadle v obdobju pred enim letom pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. Glede na to, da so terjatve iz naslova zakonite preživnine napisane na prvem mestu v 3. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ, nato pa so vrinjene terjatve iz naslova odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti in terjatve iz naslova odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, terjatve delavcev iz delovnega razmerja z dolžnikom, ter terjatve prispevkov za socialno zavarovanje, ter je šele na koncu te točke zapis “zapadlih za zadnje leto”, je ustavnoskladna razlaga te določbe taka, da se zapis “zapadlih za zadnje leto” ne nanaša zgolj na zakonite preživnine, s katerimi se je izrecno ukvarjalo Ustavno sodišče, temveč tudi na vse vrinjene terjatve, med katerimi je terjatev tretjega upnika.
dodatni sklep o dedovanju - dedni delež - vstopna pravica - računanje dednih deležev - polbrat - polsestra - pozneje najdeno premoženje
Računanje dednih deležev na podlagi vstopne pravice potomcev polbrata in polsestre zapustnice. Polsestra po očetu in polbrat po materi dedujeta vsak 1/4, skupaj torej drugo polovico zapuščine, ker vsak od njiju vstopi na mesto po enem od staršev zapustnice. Njuno četrtino dedujejo njuni potomci.
Plača, ki je bila med strankama dogovorjena, bi se lahko znižala le ob soglasju volj obeh strank, do tega soglasja pa ni prišlo. Zato je tožnikov zahtevek na plačilo razlike plače iz tega naslova utemeljen.
Bistveno in odločujoče je, da pri izgradnji stanovanjske zgradbe, v kateri sta tu obravnavani stanovanji, niso bila zgrajena parkirišča za obiskovalce, kot jih je takrat zahteval Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj, na podlagi katerega je bila izdelana projektna rešitev in projektna dokumentacija za izgradnjo te zgradbe in na tej podlagi izdano gradbeno dovoljenje.
pritožba – pravni interes za pritožbo – vpis spremembe že opravljen
Ker je bila sprememba, katere vpis je predlagatelj predlagal v tem postopku, v sodni register že vpisana, predlagatelj nima več pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim je bil predlog za vpis teh sprememb zavrnjen, saj je bil cilj, ki ga je z njo zasledoval, že dosežen.
ZDR člen 109. Kolektivna pogodba za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko-predelovalne dejavnosti Slovenije člen 18. ZDoh-2 člen 44, 44/1, 44/1-9. URS člen 14, 14/2.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - davki
ZDoh-2 v deveti točki prvega odstavka 44. člena določa, da se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa ZDR, v višini odpravnine, kot je določena zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi ZDR, vendar največ do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Zato od tožničine odpravnine glede na njeno višino, ni bilo potrebno plačati dohodnine.
Sodišče prve stopnje je pri izračunu višine odpravnine pravilno izhajalo iz osnove, obračunane za polni delovni čas (tožnica je bila ob podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidka II. kategorije, ki je delala krajši delovni čas). Ustavno sodišče RS je sprejelo stališče, da odpravnina pomeni odmeno za dotedanje delo pri delodajalcu, odpuščenemu delavcu v določeni meri zagotavlja tudi socialno varnost ob prehodu v brezposelnost, tako da jo je smiselno potrebno vezati na dohodke, katerih višina bo čimbolj sorazmerna z višino dohodkov v kratkem obdobju pred izgubo zaposlitve. Tako je potrebno pravico do odpravnine razlagati upoštevaje pravice enakosti pred zakonom iz 2. odstavka 14. člena Ustave ustavnopravno skladno. Drugačna razlaga določb o odpravnini bi vodila v kršitev pravice do enakosti pred zakonom iz 2. odstavka 14. člena Ustave RS. Zato je potrebno pri tem upoštevati višino, kot da bi delavec delal.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - alkoholiziranost na delovnem mestu
Tožnik je spornega dne prišel na delo pod vplivom alkohola. S tem je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
služnost – pridobitev služnostne pravice s priposestvovanjem
Sodišče prve stopnje se je po izvedenem dokaznem postopku lahko povsem zanesljivo prepričalo o obstoju vseh relevantnih dejstev, ki tvorijo podlago za pridobitev služnostne pravice s priposestvovanjem. Obenem je ugotovilo, da v obravnavanem primeru ni nobene tehtne okoliščine, ki bi dopuščala ukinitev ali utesnitev sporne služnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0083540
URS člen 26.
pravica do povračila škode – povrnitev nepremoženjske škode – odškodnina zaradi neutemeljeno vodenega kazenskega postopka – neutemeljen pripor – ustavitev kazenskega postopka – odškodninska odgovornost države – nesklepčnost tožbe
Dejstvo, da je zoper tožnika potekal predkazenski in kazenski postopek, ki je bil nato ustavljen, ne zadostuje za sklep, da je bilo ravnanje državnih organov oziroma tistih, ki so vodili postopek, nepravilno in nezakonito ter zato nedopustno.
DRUŽINSKO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076209
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok člen 10, 12, 13, 20.
ugrabitev otroka – mednarodni protipraven odvzem otroka – postopek po Haaški konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok aktivna legitimacija – vrnitev otroka – enoletni rok – procesne predpostavke
Pred potekom enoletnega roka sme sodišče zavrniti vrnitev otroka le, če obstaja resna nevarnost, da bi bil otrok zaradi vrnitve izpostavljen telesnemu nasilju ali duševni travmi ali bi bil kako drugače pripeljan v neugoden položaj. Šlo naj bi za izjemne okoliščine, bodisi vojne razmere, lakoto ali bolezni v državi, v katero je treba otroka vrniti, ali kadar bi bil otrok deležen resnega zlorabljanja ali zanemarjanja.
Pri odločanju po Haaški konvenciji gre za začasen ukrep, katerega cilj je odprava posledic protipravnega ravnanja in čimprejšnja vrnitev otroka v državo njegovega običajnega prebivališča, kjer se tudi meritorno rešujejo spori glede starševske odgovornosti.
Dejstvo, da centralni izvršilni organ v Republiki Sloveniji ni izvedel nobenih ukrepov za zagotovitev prostovoljne vrnitve otroka, kar mu sicer nalaga 10. člen Haaške konvencije, in da oče ni začel sodnih postopkov za zaupanje otroka v varstvo in vzgojo, na odločitev ne more vplivati, saj teh dveh pogojev konvencija ne postavlja kot procesni predpostavki.
postopek v sporu majhne vrednosti – vabilo na narok – opozorilo – prekluzija – posebnosti v postopku v sporih majhne vrednosti – neučinkovito opozorilo – nepravočasno opozorilo - umik tožbe - redni postopek
Kasneje dano opozorilo sodišča na posebnosti postopka v sporu majhne vrednosti ne more doseči svojega namena, če stranke nanje niso bile pravočasno opozorjene. Pouk glede posledic izostanka iz 455. člena ZPP in omejitve pritožbenih razlogov je nedvomno pravočasen, medtem ko glede prekluzije pri navajanju dejstev in predlaganju dokazov tega ni mogoče (vedno) trditi.
ZIZ člen 9, 9/3, 34, 34/3, 35, 170, 170/2. ZIZ-E člen 11. ZPP člen 343, 343/2, 365, 365/1. ZDPra člen 15, 17, 17/1, 1772, 17/3, 19, 19/1.
izvršba na nepremičnine - organizacija državnega pravobranilstva - pristojnosti državnega pravobranilstva - vročanje
Sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani je bil dolžnici pravilno vročen 29. 10. 2014, ko je bil vročen Državnemu pravobranilstvu v Ljubljani, ki je v skladu z 19. členom ZDPra pristojno za zastopanje dolžnice v tem izvršilnem postopku.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023198
KZ člen 33, 33/1, 234a, 234a/1. ZKP člen 248, 373, 373/1, 379, 387. ZOPOKD člen 4, 4/1, 4/1-3, 25, 25/1, 25/1-7.
poslovna goljufija – trajnejša nelikvidnost – izvedenstvo – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – odgovornost pravnih oseb – privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis)
Sodišče praviloma ne more ustrezno oceniti finančnega stanja gospodarske družbe, saj samo s takšnim znanjem ne razpolaga. Da bi lahko na tej okoliščini utemeljevalo preslepitveni namen storilca, mora angažirati izvedenca ekonomsko finančne stroke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0070320
OZ člen 1046, 1046/3. ZFPPIPP člen 14.
asignacijska pogodba - insolventnost - domneva insolventnosti - vedenje za insolventnost - začetek stečajnega postopka - preklic nakazila
Ugotovitve sodbe o nakazovalčevi plačilni nesposobnosti in blokadi računov zaradi neporavnanih obveznosti ne dajejo podlage za sklep o obstoju trajnejše nelikvidnosti ali dolgoročne plačilne nesposobnosti in posledično tudi ne za zaključek, da je bil ob sklenitvi asignacijske pogodbe toženec insolventen.