OZ člen 255, 256, 256/1, 256/2, 257, 257/1. ZS člen 109.
odplačni pravni posel - odplačni pravni posel med sorodniki – enoletni rok za vložitev tožbe – sodna praksa
Za izpodbijanje odplačnih poslov, sklenjenih med sorodniki, velja v skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije enoletni rok za vložitev tožbe.
OZ člen 174, 179, 182. ZPP člen 2, 2/1, 8, 156, 158, 216, 226, 226/2.
prometna nezgoda - prometna nesreča - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - višina odškodnine - zelo hudi primeri - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - renta - tuja pomoč - pomoč družinskih članov - prevozni stroški povezani z zdravljenjem - kilometrina - stroški fizioterapije - rehabilitacija v zdravilišču - stroški postopka - delni umik tožbe
Za celotno nepremoženjsko škodo je sodišče tožnici namenilo 86,5 povprečnih neto plač v Republiki Sloveniji. Tožničine poškodbe spadajo v V. skupino po Fisherjevi klasifikaciji (zelo hudi primeri).
Vprašanje višine urne postavke za tujo pomoč, kadar jo oškodovancu nudijo družinski člani, je dejanske narave. Ugotavljati jo je treba v vsakem primeru posebej. Po veljavni sodni praksi je dopustna uporaba pooblastila iz 216. člena ZPP o prostem preudarku, ki ga je v obravnavanem primeru upoštevaje ugotovljene konkretne okoliščine primera pravilno uporabilo tudi sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče njegovo dokazno oceno in presojo, da je primerna višina 5,00 EUR za uro pomoči, sprejema kot pravilno.
Oškodovanec je upravičen do povračila potrebnih stroškov zdravljenja in tistih, ki so v zvezi z zdravljenjem, upoštevaje vse njegove okoliščine. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da so bili glede na okoliščine pri tožnici, ko je bilo medicinsko indicirano in priporočeno izvajanje celovite rehabilitacije v zdravilišču (in ne zgolj v zdravstveni ustanovi, kakršna je v njenem domačem kraju), potrebni in povezani z zdravljenjem.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0076154
OZ člen 167, 168, 179, 335, 335/2, 336, 336/1, 337, 352, 353, 353/1, 353/2. ZPP člen 214, 214/2. KZ člen 325, 325/1, 329, 329/1.
izgubljeni dobiček – renta – delno izgubljena delovna sposobnost – zastaranje – škoda povzročena s kaznivim dejanjem – neprerekana dejstva
Ker tožnica z delom v okviru preostale delovne zmožnosti (zaenkrat) ni zmožna pridobivala zaslužka, je kljub delno ohranjeni delovni zmožnosti upravičena do popolne odškodnine, torej do razlike med tem, kar bi zaslužila z delom, ki ga je opravljala pred poškodbo in invalidsko pokojnino, ki jo prejema.
poplačilo upnikov v izvršbi za nepremičnine - prednostno poplačilo terjatve - odškodnina zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Ustavno sodišče je z omenjeno odločbo razveljavilo točko 3 prvega odstavka 197. člena ZIZ, kolikor je urejala poplačilo tudi za terjatve iz naslova zakonitih preživnin, ki so zapadle v obdobju pred enim letom pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. Glede na to, da so terjatve iz naslova zakonite preživnine napisane na prvem mestu v 3. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ, nato pa so vrinjene terjatve iz naslova odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti in terjatve iz naslova odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, terjatve delavcev iz delovnega razmerja z dolžnikom, ter terjatve prispevkov za socialno zavarovanje, ter je šele na koncu te točke zapis “zapadlih za zadnje leto”, je ustavnoskladna razlaga te določbe taka, da se zapis “zapadlih za zadnje leto” ne nanaša zgolj na zakonite preživnine, s katerimi se je izrecno ukvarjalo Ustavno sodišče, temveč tudi na vse vrinjene terjatve, med katerimi je terjatev tretjega upnika.
Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 4, 4/1, 4/1-7, 48. ZSReg člen 10, 30, 30/1. ZGD-1 člen 505, 507, 507/1.
vpis spremembe podatkov v sodni register – predpisana listina – predhodni preizkus predloga
Sodišče ni dolžno vpisati vsake predlagane spremembe že vpisanih podatkov v sodni register, mora pa opraviti vpis v sodni register, če je predlog s predpisano vsebino predložila upravičena oseba, če so predlogu priložene predpisane listine, s katerimi se dokazujejo dejstva, ki so pomembna za vpis v sodni register in če je zahtevek za vpis v skladu z zakonom. Sodišče mora oceniti, ali so za vpis podani predpisani pogoji. Predpisana listina za vpis spremembe zastopnikov družbe z omejeno odgovornostjo je sklep skupščine ali drugega pristojnega organa.
Tretji odstavek 142. člena ZPP za primere neuporabnega predalčnika, kot ga je v obravnavanem primeru označil vročevalec, določa, da se na vratih stanovanja pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Vročitev prve pripravljalne vloge tožnice s fikcijo po 4. odstavku 142. člena ZPP tako ni bila pravilno opravljena. Domneve o pravilni vročitvi ni. Posledično je podana kršitev 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
upravljanje v večstanovanjskih hišah – upravnik – položaj upravnika – zakoniti zastopnik – aktivna legitimacija upravnika – stroški obratovanja in vzdrževanja – stroški upravljanja – rezervni sklad – stroški vodenja rezervnega sklada – pogodba o upravljanju – stroški opominjanja – pogodba potrošniškega prava
Ker upravnik ni zatrjeval, da ima po pogodbi materialnopravno upravičenje tožiti v svojem imenu in na svoj račun za zahtevane stroške, ni pa zatrjeval obogatitvenega zahtevka, je sodišče pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek. Za vodenje rezervnega sklada v zakonu ni določeno, da lahko to posebej računa solastnikom, v pogodbi o upravljanju pa tudi ni imel te dogovorjene pravice.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - organizacijski razlog
Tožena stranka je zaradi poenostavitve poslovnih procesov in izboljšanja informacijske podpore sprejela spremenjeno organizacijo procesa obdelave zavarovalnih pogodb. Novi informacijski sistem je nadomestil prejšnja opravila, ki so zahtevala več ročnega dela. S takšno avtomatizacijo delovnega mesta je dosegla zaposlovanje manjšega števila izvajalcev kot doslej, s čimer je opustila delo tistih delavcev, ki so izvajali ročno in administrativno delo. Zato je obstajal utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v smislu prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
URS člen 25. ZP-1 člen 90. ZUP člen 87, 87/3, 87/4, 103.
predlog za razveljavitev klavzule izvršljivosti - vrnitev v prejšnje stanje
Ne gre namreč za predlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj celotna vloga vsebinsko uveljavlja, da storilcu sklep prvostopnega sodišča EPVD 56672013, z dne 20. 6. 2014, ni bil vročen. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje pa je mogoče vložiti v primeru, ko je ob sicer opravljeni vročitvi iz opravičenih vzrokov zamujen rok za opravo kakšnega dejanja v postopku (103. člen Zakona o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP).
oprostitev plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - podatki o premoženju - različni podatki - bistvena kršitev določb postopka
Ker so v sklepu, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodnih taks, različni podatki o domnevnem podjetju tožnika in ker ni ugotovitev o tem, koliko znaša njegov mesečni dohodek, sklepa ni mogoče preizkusiti.
Potrjena začasna situacija ima povsem samostojni pravni temelj za nastanek plačilne obveznosti, končni obračun pa ima po stališču sodne prakse celo pravno naravo zunaj sodne poravnave.
univerzalno pravno nasledstvo - pogodba o trgovskem zastopanju – pogodba o posredovanju – opravljeno posredovanje – pravica do provizije – zavrnitev zahtevka
Sodišče prve stopnje bi moralo ugotoviti, ali je tožena stranka dolžna plačati provizijo tožeči stranki, kljub temu, da tožeča stranka ni univerzalna naslednica stranke, ki je s toženo stranko sklenila pogodbo o posredovanju.
ZIZ člen 9, 9/3, 34, 34/3, 35, 170, 170/2. ZIZ-E člen 11. ZPP člen 343, 343/2, 365, 365/1. ZDPra člen 15, 17, 17/1, 1772, 17/3, 19, 19/1.
izvršba na nepremičnine - organizacija državnega pravobranilstva - pristojnosti državnega pravobranilstva - vročanje
Sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani je bil dolžnici pravilno vročen 29. 10. 2014, ko je bil vročen Državnemu pravobranilstvu v Ljubljani, ki je v skladu z 19. členom ZDPra pristojno za zastopanje dolžnice v tem izvršilnem postopku.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – obstoj izbrisnega razloga
Zakonska domneva obstoja izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP je izpodbojna, zato bi družba lahko uspešno izpodbijala sklep o začetku postopka izbrisa brez likvidacije bodisi z izpodbijanjem dejstva, da v dveh zaporednih poslovnih letih ni predložila svojega letnega poročila agenciji zaradi objave, torej izpodbijanjem domnevne baze, kot tudi z dokazovanjem, da tako domnevano dejstvo, da je prenehala poslovati, da nima premoženja in da je izpolnila vse svoje obveznosti, ne obstoji, torej z izpodbijanjem dejstva obstoja izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP.
Tožnik kot prodajalec je pridobil pravico zahtevati plačilo kupnine z izročitvijo prodane nepremičnine kupcu, odložena je le izpolnitev njegove terjatve glede tistega dela kupnine, ki ga je kupec zadržal na podlagi drugega odstavka 15. člena ZVKSES, in sicer dokler ni dokončno ugotovljena višina stroškov, potrebnih za odpravo napak, oziroma dokler se pogodbeni stranki ne dogovorita za višino znižanja kupnine zaradi neodpravljenih napak.
OZ člen 197. ZPP člen 7, 7/1, 212, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-10, 451, 452, 453, 454, 454/1, 454/2, 458, 458/1.
trditvena podlaga - trditveno breme - zatrjevana dejstva - nesklepčnost tožbe - izdaja odločbe brez razpisa naroka - pritožbena novota - stroški upravljanja in obratovanja
Pomanjkljive trditvene podlage ni bilo mogoče obiti z izvedbo predlaganih dokazov.
Če nobena od strank določenega dejstva ne zatrjuje, je sodišče (praviloma) dolžno šteti, da to dejstvo ne obstaja, in ne more iz predlaganih dokazov kar samo sklepati o obstoju določenega pravno relevantnega dejstva, ki bi morebiti iz predlaganega dokaza lahko izhajalo, vendar ni bilo pravočasno zatrjevano.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – subjektivna nevarnost – dokazovanje nevarnosti
Dejstva, ki utemeljujejo uporabo 3. odstavka 270. člena ZIZ – torej dejstva in dokaze, ki ga osvobajajo dolžnosti dokazovanja nevarnosti, da bo zaradi dolžnikovega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena – mora predlagatelj (upnik) zatrjevati in dokazati. Načelno vsak poseg v lastninsko pravico lastnika prikrajša. Uporaba, glede katere tožnik zatrjuje, da jo bodo toženci kljub izdani začasni odredbi imeli, je le eno od lastnikovih upravičenj. S prepovedjo razpolaganja so lastniku odvzete pravice, ki so bistven element lastninske pravice. Dejstev, ki bi utemeljevala trditev, da s predlagano začasno odredbo toženci ne bodo utrpeli nobene škode, tožnik ni podal. Šele, če bi tožnik to svoje stališče argumentiral – zatrjeval okoliščine, na osnovi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi toženci z izdajo začasne odredbe pretrpeli le neznatno škodo in njihov obstoj dokazal – bi bili podani pogoji za uporabo 3. odstavka 270. člena ZIZ.