POGODBENO PRAVO – DRUŠTVA – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076235
OZ člen 76.
prevzemnik naročila – plačilo dela in materiala – izbris društva iz registra društev – pooblastilo za zastopanje – obseg pooblastitve – novo pooblastilo – nov postopek
Pritožbeno sodišče v zvezi s ponavljajočimi se navedbami, da naj bi imelo tožnikovo pooblastilo drugi toženki splošno naravo (tj. da jo je z njim pooblastil za zastopanje v vseh postopkih), na katere je sicer odgovorilo že sodišče prve stopnje, opozarja še na določilo 3. odstavka 76. člena OZ, ki določa, da pooblaščenec za to, da se lahko spusti v spor, potrebuje posebno (novo) pooblastilo za vsak posamezen postopek. To velja ne glede na (v praksi pogost) zapis na posameznem pooblastilu, ki daje vtis generalnosti. Tako se v konkretnem primeru, kakor je pojasnilo že sodišče prve stopnje, glede na to, da je šlo za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, ta predlog nikdar ne bi mogel obravnavati kot tožba in bi bilo za vložitev tožbe vselej potrebno novo pooblastilo.
medicinska napaka – ravnanje medicinske sestre – odvzem krvi – poškodba živčnih struktur na levi roki – protipravnost – vzročna zveza – dokazno breme
Tožnica sama zatrjuje, da je škoda, zaradi katere vtožuje odškodnino za pretrpljene telesne in duševne bolečine ter strah, posledica poškodbe živčnih struktur na njeni levi roki, tega pa kot ugotavlja sodišče prve stopnje, ni uspela s potrebno stopnjo prepričljivosti izkazati in tega (v bistvu) tudi s pritožbo ne izpodbija. Ugotovitev navedenega s strani sodišča prve stopnje pa je dokazno podprta z izvidom in mnenjem izvedenca v tej zadevi, česar pritožba prav tako ne graja. To pa je v obravnavani zadevi odločilno.
pogodba o naročilu – trditvena in dokazna podlaga – dejansko stanje – dokazovanje
Tožnik spregleda, da bi moral dejstva, s katerimi utemeljuje svoj zahtevek, s potrebno stopnjo zanesljivosti (prepričljivosti) dokazati on sam, kajti temu nasprotne ugotovitve sodišča prve stopnje imajo vso potrebno dokazno oporo v izvedenih dokazih, in to tako listinskih dokazih kot tudi izpovedbah prič.
Posest se kot dejanska oblast nad stvarjo lahko izvaja na različne načine. S tem, ko je toženka dve leti po odselitvi še vedno razpolagala s ključi hiše, imela v njej svoje stvari in se tam občasno zadrževala, je na izvrševala soposest.
Toženka je [...] z menjavo ključavnic sicer res reagirala na predhodno menjavo le-teh s strani tožnika, vendar je s tem, ko je sama namestila nove, ustreznih ključev pa mu ob tem ni izročila (izrecna /pravočasna!/ trditev o tem kot ključna namreč umanjka), tožnika kot (so)posestnika iz posesti izključila, kar je prekoračitev dovoljene samopomoči.
DRUŽINSKO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076209
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok člen 10, 12, 13, 20.
ugrabitev otroka – mednarodni protipraven odvzem otroka – postopek po Haaški konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok aktivna legitimacija – vrnitev otroka – enoletni rok – procesne predpostavke
Pred potekom enoletnega roka sme sodišče zavrniti vrnitev otroka le, če obstaja resna nevarnost, da bi bil otrok zaradi vrnitve izpostavljen telesnemu nasilju ali duševni travmi ali bi bil kako drugače pripeljan v neugoden položaj. Šlo naj bi za izjemne okoliščine, bodisi vojne razmere, lakoto ali bolezni v državi, v katero je treba otroka vrniti, ali kadar bi bil otrok deležen resnega zlorabljanja ali zanemarjanja.
Pri odločanju po Haaški konvenciji gre za začasen ukrep, katerega cilj je odprava posledic protipravnega ravnanja in čimprejšnja vrnitev otroka v državo njegovega običajnega prebivališča, kjer se tudi meritorno rešujejo spori glede starševske odgovornosti.
Dejstvo, da centralni izvršilni organ v Republiki Sloveniji ni izvedel nobenih ukrepov za zagotovitev prostovoljne vrnitve otroka, kar mu sicer nalaga 10. člen Haaške konvencije, in da oče ni začel sodnih postopkov za zaupanje otroka v varstvo in vzgojo, na odločitev ne more vplivati, saj teh dveh pogojev konvencija ne postavlja kot procesni predpostavki.
izvršba na nepremičnine - sklep o izročitvi nepremičnine - prehodne določbe - novela ZIZ-J
Določba 2. odstavka 192. člena ZIZ je bila z ZIZ-J dopolnjena tako, da sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu odloči tudi, kdaj je dolžnik dolžan izprazniti poslovni prostor, in ne le, kdaj se je dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja, kot je bilo to predpisano pred novelo zakona. Vendar pa se dopolnjena (oziroma spremenjena) določba 192. člena ZIZ na podlagi 3. odstavka 82. člena ZIZ-J uporablja le za tiste postopke izvršbe na nepremičnine, v katerih do uveljavitve ZIZ-J (30. 7. 2014) še ni bila izdana odredba o prodaji. Če pa je bila odredba že izdana, se postopek dokonča po določbah do sedaj veljavnega zakona.
Vpis v meničnem pooblastilu je (kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje) jasen. Omejitev ni podana ne z vsebinskega in ne s časovnega vidika. Toženec namreč z njim meničnega jamstva ni omejil na svoje obstoječe obveznosti (oziroma jamstva za obveznosti družbe X) do tožnice, ampak ga „omogočil“ tudi za tiste (tista), ki v trenutku zapisa sploh še niso obstajale (obstajala). Obsega tega jamstva pa prav v ničemer ne zmanjšuje dejstvo, da je tožnici za izpolnitev obveznosti družbe X iz pogodb, ki so bile med slednjo in omenjeno družbo sklenjene kasneje, izdal nove (bianco) menice oziroma se zanje zavezal kot porok (da je torej dal nova jamstva/zavarovanja).
Zaključek sodišča prve stopnje, da je bilo o toženčevem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo že pravnomočno odločeno, zaradi česar odločanje o ponovnem predlogu ni dopustno, povsem drži.
Sodišča o predlogih strank za oprostitev plačila sodnih taks odločajo na podlagi trditev, ki jih te v predlogih podajo. Zato je bil dolžan toženec v svojem predlogu podati vse v tem oziru relevantne trditve (oziroma opozoriti na takšne okoliščine).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0083540
URS člen 26.
pravica do povračila škode – povrnitev nepremoženjske škode – odškodnina zaradi neutemeljeno vodenega kazenskega postopka – neutemeljen pripor – ustavitev kazenskega postopka – odškodninska odgovornost države – nesklepčnost tožbe
Dejstvo, da je zoper tožnika potekal predkazenski in kazenski postopek, ki je bil nato ustavljen, ne zadostuje za sklep, da je bilo ravnanje državnih organov oziroma tistih, ki so vodili postopek, nepravilno in nezakonito ter zato nedopustno.
OZ člen 174, 179, 182. ZPP člen 2, 2/1, 8, 156, 158, 216, 226, 226/2.
prometna nezgoda - prometna nesreča - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - višina odškodnine - zelo hudi primeri - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - renta - tuja pomoč - pomoč družinskih članov - prevozni stroški povezani z zdravljenjem - kilometrina - stroški fizioterapije - rehabilitacija v zdravilišču - stroški postopka - delni umik tožbe
Za celotno nepremoženjsko škodo je sodišče tožnici namenilo 86,5 povprečnih neto plač v Republiki Sloveniji. Tožničine poškodbe spadajo v V. skupino po Fisherjevi klasifikaciji (zelo hudi primeri).
Vprašanje višine urne postavke za tujo pomoč, kadar jo oškodovancu nudijo družinski člani, je dejanske narave. Ugotavljati jo je treba v vsakem primeru posebej. Po veljavni sodni praksi je dopustna uporaba pooblastila iz 216. člena ZPP o prostem preudarku, ki ga je v obravnavanem primeru upoštevaje ugotovljene konkretne okoliščine primera pravilno uporabilo tudi sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče njegovo dokazno oceno in presojo, da je primerna višina 5,00 EUR za uro pomoči, sprejema kot pravilno.
Oškodovanec je upravičen do povračila potrebnih stroškov zdravljenja in tistih, ki so v zvezi z zdravljenjem, upoštevaje vse njegove okoliščine. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da so bili glede na okoliščine pri tožnici, ko je bilo medicinsko indicirano in priporočeno izvajanje celovite rehabilitacije v zdravilišču (in ne zgolj v zdravstveni ustanovi, kakršna je v njenem domačem kraju), potrebni in povezani z zdravljenjem.
Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo, da mesečni dohodek dediča ne presega dvakratnega osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (minimalni dohodek).
OZ člen 255, 256, 256/1, 256/2, 257, 257/1. ZS člen 109.
odplačni pravni posel - odplačni pravni posel med sorodniki – enoletni rok za vložitev tožbe – sodna praksa
Za izpodbijanje odplačnih poslov, sklenjenih med sorodniki, velja v skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije enoletni rok za vložitev tožbe.
Prvostopno sodišče je storilki v sklepu EPVD 249/2013, z dne 28. 2. 2014, med drugim naložilo, da v času preizkusne dobe desetih mesecev ne sme storiti hujšega prekrška, to je prekrška, ki je po določbi drugega odstavka 23. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) opredeljen kot hujši prekršek (prekršek, za katerega je storilcu izrečena stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila). Ker je storilka v času teka preizkusne dobe dne 8. 10. 2014 takšen prekršek storila, kar je bilo ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom Policijske postaje Ptuj, z dne 8. 10. 2014, je prvostopno sodišče storilki z izpodbijanim sklepom utemeljeno preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
nagib – pravna podlaga – pozneje odpadla pravna podlaga posla – darilna pogodba – razveza zakonske zveze
Odpadla pravna podlaga posla ima za posledico prenehanje veljavnosti darilne pogodbe in nastanek terjatve za vrnitev danega ali nadomestitev vrednosti danega.
Toženec s tožnico ni sklenil sporazuma o krajevni pristojnosti, saj ni bil stranka pogodbe o leasingu niti njen podpisnik. Podpisal je zgolj poroštveno izjavo, ki pa sporazuma o krajevni pristojnosti ne vsebuje, niti se zaveza poroka, da bo kot porok in plačnik poravnal obveznost leasingojemalke, če ta tega ne bi storila, ne razteza tudi na sporazum o krajevni pristojnosti.
spor majhne vrednosti – izvajalec storitve – grajanje napak – pravice potrošnika – stvarna napaka – stvarna napaka izvajalca storitve – znižanje kupnine – oblikovalna upravičenja – opcijsko upravičenje – kondikcijski zahtevek – trditvena podlaga
Ena od kupčevih pravic po ZVPot je tudi zahteva za znižanje kupnine, ki sodi med oblikovalna upravičenja. Po materialnem pravu se ločijo oblikovalna upravičenja, ki jih stranka lahko uveljavlja le s pomočjo sodišča, in tista, ki jih stranka uveljavlja z enostransko izjavo volje (opcijsko upravičenje). Iz trditvene podlage tožeče stranke smiselno izhaja, da uveljavlja vrnitev preplačila, za kar ima podlago v določbi 38. člena ZVPot. Ta daje potrošniku, ki je pravilno obvestil izvajalca o napaki, pravico zahtevati vrnitev dela plačanega zneska v sorazmerju s pomanjkljivostjo pri opravljeni storitvi. Iz same dikcije je moč razbrati, da ZVPot glede uveljavljanja zahtevka za znižanje kupnine daje kupcu na voljo opcijsko upravičenje. To je vrsta oblikovalnega upravičenja, ki ne terja sodne intervencije, kar je sicer značilnost ureditve po OZ, ko mora stranka poleg dajatvenega zahtevka postaviti še oblikovalni zahtevek za znižanje kupnine (actio quanti minoris). Ker je tožeča stranka uresničila pravico do sorazmernega znižanja plačila – ugotovljeno je bilo, da so izpolnjene vse predpostavke, ki jih zakon predvideva za grajanje napak – je zaradi uresničitve te pravice prenehal pravni temelj za preplačilo. Z uresničitvijo pravice do sorazmernega znižanja plačila je tožeča stranka pridobila kondikcijski zahtevek za vračilo razlike, zato so neutemeljeni pritožbeni očitki o obstoju pravne podlage.
pritožba – pravni interes za pritožbo – vpis spremembe že opravljen
Ker je bila sprememba, katere vpis je predlagatelj predlagal v tem postopku, v sodni register že vpisana, predlagatelj nima več pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim je bil predlog za vpis teh sprememb zavrnjen, saj je bil cilj, ki ga je z njo zasledoval, že dosežen.
V situacijah, ko so dohodki staršev nizki, se jim morajo, žal, prilagoditi tudi potrebe otrok, kar gre največkrat na račun raznih priboljškov in dopustov.
Pritožbeno sodišče ne soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da bi morala tožena stranka v izredni odpovedi v zvezi z znaki kaznivih dejanj razžalitve in žaljive obdolžitve konkretizirati oziroma pravno kvalificirati kršitev pogodbenih in drugih obveznosti. Izhodišče in okvir materialnopravne presoje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v sodnem postopku je presoja zakonitosti izredne odpovedi v okviru odpovednih razlogov in njihove obrazložitve v izredni odpovedi. Iz določbe drugega odstavka 86. člena ZDR, ki določa formalne zahteve, ki jih mora vsebovati odpoved, v povezavi s 1. alinejo prvega odstavka 111. člena ZDR, izhaja, da mora delodajalec očitano kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja opredeliti tako, da iz te opredelitve oziroma opisa izhaja konkretna kršitev in znaki kaznivega dejanja, ki jih ima ta kršitev. Sodišče prve stopnje zato zaradi zmotne materialnopravne presoje ni ugotavljalo, ali iz izrečenih besed tožnice („da si direktorica gradi palačo“,...) izhajajo znaki kaznivih dejanj razžalitve in žaljive obdolžitve.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - zagovor - rok za podajo odpovedi
Tožnik je spornega dne v času dela v proizvodnji hali tožene stranke vrgel proti sodelavcu kovinsko koleno s ciklosa silosa pralne linije ter ga telesno poškodoval (zlomil mu je 8. in 9. rebro). Tožnikova kršitev ima vse znake kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe iz prvega odstavka 122. člena KZ-1, zato je obstajal utemeljen razlog po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.