KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023198
KZ člen 33, 33/1, 234a, 234a/1. ZKP člen 248, 373, 373/1, 379, 387. ZOPOKD člen 4, 4/1, 4/1-3, 25, 25/1, 25/1-7.
poslovna goljufija – trajnejša nelikvidnost – izvedenstvo – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – odgovornost pravnih oseb – privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis)
Sodišče praviloma ne more ustrezno oceniti finančnega stanja gospodarske družbe, saj samo s takšnim znanjem ne razpolaga. Da bi lahko na tej okoliščini utemeljevalo preslepitveni namen storilca, mora angažirati izvedenca ekonomsko finančne stroke.
Posest se kot dejanska oblast nad stvarjo lahko izvaja na različne načine. S tem, ko je toženka dve leti po odselitvi še vedno razpolagala s ključi hiše, imela v njej svoje stvari in se tam občasno zadrževala, je na izvrševala soposest.
Toženka je [...] z menjavo ključavnic sicer res reagirala na predhodno menjavo le-teh s strani tožnika, vendar je s tem, ko je sama namestila nove, ustreznih ključev pa mu ob tem ni izročila (izrecna /pravočasna!/ trditev o tem kot ključna namreč umanjka), tožnika kot (so)posestnika iz posesti izključila, kar je prekoračitev dovoljene samopomoči.
odgovor na tožbo – identičnost vlog – pravica do sodnega varstva – različna izvoda odgovora na tožbo – zavrženje vloge – zamudna sodba
Ni dvoma, da je toženec odgovor na tožbo vložil v enem izvodu, dopolnil pa ga je tako, da je predložil le dodaten izvod prve strani. Iz odločbe prvostopenjskega sodišča ne izhaja, da bi se sodišče posebej ukvarjalo z vprašanjem, ali že ta, prva stran predstavlja odgovor na tožbo, temveč je očitno štelo, da vlogi nista identični in da je dopolnitev neustrezna, zavrženje vloge pa zakonsko predvidena posledica. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da prva stran toženčevega odgovora na tožbo (ki jo je sodišče prejelo v dveh izvodih) vsebuje jasno nasprotovanje tožbenemu zahtevku, zato sodi, da se mora v taki procesni situaciji zakonska zahteva iz prvega odstavka 106. člena ZPP, ki terja, da se morajo vloge, ki jih je treba vročiti nasprotni stranki, izročiti sodišču v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče, podrediti toženčevi ustavnopravni pravici do sodnega varstva in je treba šteti, da je toženec ravnal v skladu s 108. členom in vlogo pravilno dopolnil, če dopolnjeni del vloge sam po sebi predstavlja odgovor na tožbo.
Prvostopno sodišče je storilki v sklepu EPVD 249/2013, z dne 28. 2. 2014, med drugim naložilo, da v času preizkusne dobe desetih mesecev ne sme storiti hujšega prekrška, to je prekrška, ki je po določbi drugega odstavka 23. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) opredeljen kot hujši prekršek (prekršek, za katerega je storilcu izrečena stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila). Ker je storilka v času teka preizkusne dobe dne 8. 10. 2014 takšen prekršek storila, kar je bilo ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom Policijske postaje Ptuj, z dne 8. 10. 2014, je prvostopno sodišče storilki z izpodbijanim sklepom utemeljeno preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo, da mesečni dohodek dediča ne presega dvakratnega osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (minimalni dohodek).
OZ člen 255, 256, 256/1, 256/2, 257, 257/1. ZS člen 109.
odplačni pravni posel - odplačni pravni posel med sorodniki – enoletni rok za vložitev tožbe – sodna praksa
Za izpodbijanje odplačnih poslov, sklenjenih med sorodniki, velja v skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije enoletni rok za vložitev tožbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0070320
OZ člen 1046, 1046/3. ZFPPIPP člen 14.
asignacijska pogodba - insolventnost - domneva insolventnosti - vedenje za insolventnost - začetek stečajnega postopka - preklic nakazila
Ugotovitve sodbe o nakazovalčevi plačilni nesposobnosti in blokadi računov zaradi neporavnanih obveznosti ne dajejo podlage za sklep o obstoju trajnejše nelikvidnosti ali dolgoročne plačilne nesposobnosti in posledično tudi ne za zaključek, da je bil ob sklenitvi asignacijske pogodbe toženec insolventen.
nagib – pravna podlaga – pozneje odpadla pravna podlaga posla – darilna pogodba – razveza zakonske zveze
Odpadla pravna podlaga posla ima za posledico prenehanje veljavnosti darilne pogodbe in nastanek terjatve za vrnitev danega ali nadomestitev vrednosti danega.
Toženec s tožnico ni sklenil sporazuma o krajevni pristojnosti, saj ni bil stranka pogodbe o leasingu niti njen podpisnik. Podpisal je zgolj poroštveno izjavo, ki pa sporazuma o krajevni pristojnosti ne vsebuje, niti se zaveza poroka, da bo kot porok in plačnik poravnal obveznost leasingojemalke, če ta tega ne bi storila, ne razteza tudi na sporazum o krajevni pristojnosti.
spor majhne vrednosti – izvajalec storitve – grajanje napak – pravice potrošnika – stvarna napaka – stvarna napaka izvajalca storitve – znižanje kupnine – oblikovalna upravičenja – opcijsko upravičenje – kondikcijski zahtevek – trditvena podlaga
Ena od kupčevih pravic po ZVPot je tudi zahteva za znižanje kupnine, ki sodi med oblikovalna upravičenja. Po materialnem pravu se ločijo oblikovalna upravičenja, ki jih stranka lahko uveljavlja le s pomočjo sodišča, in tista, ki jih stranka uveljavlja z enostransko izjavo volje (opcijsko upravičenje). Iz trditvene podlage tožeče stranke smiselno izhaja, da uveljavlja vrnitev preplačila, za kar ima podlago v določbi 38. člena ZVPot. Ta daje potrošniku, ki je pravilno obvestil izvajalca o napaki, pravico zahtevati vrnitev dela plačanega zneska v sorazmerju s pomanjkljivostjo pri opravljeni storitvi. Iz same dikcije je moč razbrati, da ZVPot glede uveljavljanja zahtevka za znižanje kupnine daje kupcu na voljo opcijsko upravičenje. To je vrsta oblikovalnega upravičenja, ki ne terja sodne intervencije, kar je sicer značilnost ureditve po OZ, ko mora stranka poleg dajatvenega zahtevka postaviti še oblikovalni zahtevek za znižanje kupnine (actio quanti minoris). Ker je tožeča stranka uresničila pravico do sorazmernega znižanja plačila – ugotovljeno je bilo, da so izpolnjene vse predpostavke, ki jih zakon predvideva za grajanje napak – je zaradi uresničitve te pravice prenehal pravni temelj za preplačilo. Z uresničitvijo pravice do sorazmernega znižanja plačila je tožeča stranka pridobila kondikcijski zahtevek za vračilo razlike, zato so neutemeljeni pritožbeni očitki o obstoju pravne podlage.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – obstoj izbrisnega razloga
Zakonska domneva obstoja izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP je izpodbojna, zato bi družba lahko uspešno izpodbijala sklep o začetku postopka izbrisa brez likvidacije bodisi z izpodbijanjem dejstva, da v dveh zaporednih poslovnih letih ni predložila svojega letnega poročila agenciji zaradi objave, torej izpodbijanjem domnevne baze, kot tudi z dokazovanjem, da tako domnevano dejstvo, da je prenehala poslovati, da nima premoženja in da je izpolnila vse svoje obveznosti, ne obstoji, torej z izpodbijanjem dejstva obstoja izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP.
dodatni sklep o dedovanju - dedni delež - vstopna pravica - računanje dednih deležev - polbrat - polsestra - pozneje najdeno premoženje
Računanje dednih deležev na podlagi vstopne pravice potomcev polbrata in polsestre zapustnice. Polsestra po očetu in polbrat po materi dedujeta vsak 1/4, skupaj torej drugo polovico zapuščine, ker vsak od njiju vstopi na mesto po enem od staršev zapustnice. Njuno četrtino dedujejo njuni potomci.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Ker je izvedenec ugotovil, da so pri tožnici težave zaradi nezgode izzvenele v štirih mesecih, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za prisojo odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti (ki mora biti trajno), ampak začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti po nesreči in s tem povezane duševne bolečine ustrezno ovrednotilo v okviru prisojene odškodnine za telesne bolečine in strah.
USTAVNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0057307
URS člen 34, 35, 39. OZ člen 179.
pravica do dobrega imena in časti – svoboda izražanja – mnenje – vrednostna sodba – dejanska podlaga – kolizija med svobodo izražanja ter pravico do dobrega imena in časti – kritika - kritična vrednostna sodba – odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda
Ni sporno, da je avtorica doktorica znanosti in mednarodno priznana strokovnjakinja za zgodovino. Vendar pa je tožnica v knjigi obravnavala aktualne politične povojne dogodke, o katerih še vedno poteka širša družbena razprava, zato mora sprejeti tudi kritiko svojega dela od okolja, ki je lahko nasprotna njenim lastnim predstavam, zlasti še v konkretnem primeru, ko je mnenje podal novinar, ki je tudi sam doktor znanosti iz področja religiologije in mu je ozadje zgodovinskih dogodkov v katoliškem krogu po II. svetovni vojni dobro poznano, česar tožeča stranka ni zanikala. V nasprotnem primeru bi vsaka negativna kritika strokovnih monografij, izdanih s strani mednarodno priznanih doktorjev znanosti, lahko utemeljevala odškodninsko odgovornost, s tem pa bi se območje svobode izražanja pretirano zoževalo in zapiralo možnost javne kritike njihovih del.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076214
ZPP člen 184, 184/3, 185. ZASP člen 103, 146, 147.
avtorsko nadomestilo – avtorski honorar – kolektivno upravljanje avtorskih pravic – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije avdiovizualnih del – veljavnost začasnega dovoljenja – aktivna legitimacija – dopolnjevanje tožbenih navedb – sprememba tožbe – sklep o dovolitvi spremembe tožbe – kršitev določb pravdnega postopka – zatrjevanje kršitve postopka
Tožničina aktivna legitimacija za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic na kabelsko transmitiranih avdiovizualnih delih od 11.10.2010 ni več podana, saj je njeno začasno dovoljenje prenehalo veljati z izdajo dovoljenja Zavodu AIPA s 11. 10. 2010. S prenehanjem začasnega dovoljenja je odpadlo njeno upravičenje za zbiranje avtorskih nadomestil za uporabo. Ker nima več statusa kolektivne organizacije za upravljanje obravnavanih avtorskih pravic, tako ni več upravičena do plačila nadomestila, ki jih je imela pred tem urejena s toženko v dveh pogodbah.
Tožeča stranka je v vlogi z dne 10. 1. 2014 spreminjala in dopolnjevala določene tožbene navedbe, zaradi česar pa tožbeni zahtevek v skladu s 3. odstavkom 184. člena ZPP ni bil spremenjen.
Neizdaja sklepa o dovolitvi spremembe tožbe (185. člena ZPP), bi lahko predstavljala kršitev postopka relativnega značaja, a tega tožena stranka ne zatrjuje; v pritožbi niti konkretno ne opredeli, na kakšen način bi ta kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
osebni stečaj – preizkus terjatev – dolžnik nima premoženja
Če naknadno prijavljena upnikova terjatev ni bila preizkušena, to ni ovira za končanje stečajnega postopka, saj bi bili sicer postopki osebnega stečaja ob neaktivnih upnikih, ki bi svoje terjatve priglašali izven predvidenega roka treh mesecev, v nedogled odprti, nastajali bi le stroški, ki so povezani s preizkusom terjatev, kar pa ni namen stečajnega postopka, tudi postopka osebnega stečaja ne.
osebni stečaj – predlog za odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – predkaznovanost – izpisek iz kazenske evidence – stanje kazenske evidence v času odločanja
Višje sodišče ne sprejema pritožbenega argumenta, da dolžnik za predmetni kazenski postopek ni vedel, da ni bil prisoten na sojenju, da mu zgoraj citirana odločba ni bila vročena. To so očitno nepomembni pritožbeni razlogi v zvezi z obstojem ovire proti odpustu obveznosti, kot jo določa 1. točka 399. člena ZFPPIPP, po kateri odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano.
Za odločanje o predlogu za začetek postopka odpusta obveznosti je pomembno le stanje kazenske evidence v času odločanja. Bistveno je, da v času odločanja obsodba za to kaznivo dejanje še ni bila izbrisana.
Zakonodajalec je obveznost, da sodišče po uradni dolžnosti pogleda v kazensko evidenco glede relevantne predkaznovanosti naložil sodišču iz razloga, ker gre za podatke, ki jih vodi državni organ, pa tudi zaradi tega, ker je verjetno pričakovati, da dolžnik sodišča o tem dejstvu ne bo seznanil.
V zadevi so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, zato sodišče dokaznega postopka ni izvajalo. Toženčeva pasivnost se šteje kot pripoznava tožnikovih navedb.
ZPP člen 133, 138, 142, 142/1, 142/3, 142/4, 142/5.
vročanje v poštni predal izvajalca poštnih storitev
ZPP dejansko ne ureja vročanja v poštni predal, ki se nahaja v poslovnih prostorih izvajalca poštnih storitev, kar pa še ne pomeni, da vročanje v poštni predal sploh ni dovoljeno oziroma, da je takšna vročitev pravilna le, če odvetnik ali njegov zaposleni (enako velja za pravno osebo oziroma njenega pooblaščenca za sprejem pisanj) pisanje prevzame. Šteti je treba, da je odvetnik (enako pravna oseba), ki je odprl poštni predal, soglašal, da se vročitev sodnih pisanj - ne glede na to, ali gre za pisanja, ki se vročajo osebno ali ne - ne opravi po 138. (oziroma po 133.) členu ZPP, ampak neposredno v poštni predal. Ker, kot je že bilo navedeno, po stališču Vrhovnega sodišča RS ni razloga, da bi bila ureditev za pravne osebe, podjetnike posameznike in odvetnike, ki svoj poklic opravljajo individualno, strožja od ureditve, ki velja za fizične osebe, se morajo pisanja iz 142. člena ZPP (tudi) v poštni predal vročati po določbah tretjega, četrtega in petega odstavka 142. člena ZPP.