• Najdi
  • <<
  • <
  • 8
  • od 37
  • >
  • >>
  • 141.
    VSM sklep I Cpg 448/2014
    27.1.2015
    SODNE TAKSE
    VSM0022317
    ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5.
    oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - ocena premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja družbe
    Po oceni sodišča druge stopnje ugotovljene pravno odločilne okoliščine, ki temeljijo na podatkih izjave v premoženjskem stanju in bilance stanja za leto 2013, ob kritični presoji premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja tožnice in pravilni uporabi 11. člena ZST-1, terjajo spremembo odločitve v smeri obročnega plačila takse za postopek na prvi stopnji, ki sicer v celoti znaša 59.325,00 EUR. Primerno je, da se tožnici naloži plačilo sodne takse v 10-ih enakih mesečnih obrokih, vsak v višini 5.932,00 EUR.
  • 142.
    VSK sodba I Cp 609/2014
    27.1.2015
    POGODBENO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
    VSK0006140
    ZGJS člen 5, 5/2, 7, 59. ZVO-1 člen 149, 149/1. OZ člen 17. ZUstS člen 17. Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode člen 3, 3-11.
    zahtevek na sklenitev pogodbe o plačilu hišnega priključka na fekalno kanalizacijo - urejanje pogodbenih odnosov z odlokom - obvezna gospodarska javna služba - neskladnost odloka z zakonom - kontrahirna dolžnost - pristojnost lokalne skupnosti - zahteva ocene ustavnosti predpisa
    1) V konkretnem Odloku o določitvi enotne cene izgradnje priključka na javno fekalno kanalizacijsko omrežje je občina predpisala, da bo sama zagotovila enotno projektiranje in izgradnjo priključkov (čeprav ti niso del javne kanalizacije), strošek, vezan na financiranje izgradnje priključkov pa bo zaračunala uporabnikom, ki bodo morali v ta namen z njo skleniti pogodbo. Tak Odlok ni v skladu z zakonom, saj presega vsebino pristojnosti, ki jo ima po Zakonu o gospodarskih javnih službah in po Zakonu o varstvu okolja lokalna skupnost. V posledici tega občina tudi ne more zahtevati sklenitve pogodbe s tožencem, saj ima kontrahirna dolžnost lahko podlago le v zakonu.

    2) Sodišče je povsem pravilno odklonilo uporabo Odloka, za katerega je ugotovilo, da ni skladen z zakonom, saj mora po 23. členu Zakona o ustavnem sodišču razpravljajoče sodišče prekiniti postopek in zahtevati oceno ustavnosti predpisa le v primeru, če meni, da je protiustaven zakon.
  • 143.
    VSK sklep I Cp 948/2014
    27.1.2015
    NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV
    VSK0007104
    ZSZ 18, 21, 24, 24/2, 32, 36, 37. ZureP-1 člen 177, 177/2. ZNP člen 34, 35, 35/1, 103, 104. ZPP člen 70, 247, 254, 254/3.
    nepravdni postopek - razlastitev - odškodnina zardi razlastitve - odvzem ostalih nepremičnin - bistveno poslabšanje položaja zaradi razlastitve - izgubljeni dohodek - izvedeniško mnenje - postavitev novega izvedenca - zamudne obresti - odškodnina za nezmožnost uporabe nepremičnine
    1. Kot je poudarilo že Vrhovno sodišče RS, je funkcija odškodnine za razlastitev v tem, da se prizadetemu omogoči, da si na trgu pridobi stvar iste vrednosti, kot je tista, ki mu je bila odvzeta.

    2. Zgolj očitek o domnevni pristranosti izvedenca pa ob dejstvu, da gre za dokaz, ki je podvržen dokazni presoji sodišča (kakor tudi vsi drugi dokazi), je povsem jasno, da so pritožbeni razlogi, s katerimi si nasprotni udeleženec prizadeva prikazati, da so bili v postopku podani razlogi za postavitev drugega izvedenca, neutemeljeni.
  • 144.
    VSL sklep Cst 30/2015
    27.1.2015
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0063959
    ZFPPIPP člen 399, 399-1, 400, 400/1, 400/3.
    osebni stečaj – predlog za odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – predkaznovanost – izpisek iz kazenske evidence – stanje kazenske evidence v času odločanja
    Višje sodišče ne sprejema pritožbenega argumenta, da dolžnik za predmetni kazenski postopek ni vedel, da ni bil prisoten na sojenju, da mu zgoraj citirana odločba ni bila vročena. To so očitno nepomembni pritožbeni razlogi v zvezi z obstojem ovire proti odpustu obveznosti, kot jo določa 1. točka 399. člena ZFPPIPP, po kateri odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano.

    Za odločanje o predlogu za začetek postopka odpusta obveznosti je pomembno le stanje kazenske evidence v času odločanja. Bistveno je, da v času odločanja obsodba za to kaznivo dejanje še ni bila izbrisana.

    Zakonodajalec je obveznost, da sodišče po uradni dolžnosti pogleda v kazensko evidenco glede relevantne predkaznovanosti naložil sodišču iz razloga, ker gre za podatke, ki jih vodi državni organ, pa tudi zaradi tega, ker je verjetno pričakovati, da dolžnik sodišča o tem dejstvu ne bo seznanil.
  • 145.
    VSM Sodba I Cp 1314/2014
    27.1.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00085615
    ZPP člen 318, 338, 338/2.
    zamudna sodba
    V zadevi so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, zato sodišče dokaznega postopka ni izvajalo. Toženčeva pasivnost se šteje kot pripoznava tožnikovih navedb.
  • 146.
    VSL sklep Cst 47/2015
    27.1.2015
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0077166
    ZFPPIPP člen 61, 61/4, 69, 69/2, 70, 70/2, 300, 300/1, 300/4.
    preizkus terjatev – sklep o preizkusu – ugovorni razlogi – vprašanje obstoja prerekane terjatve
    Sodišče v stečajnem postopku ne more odločati o obstoju prerekane terjatve; o tem bo odločeno v pravdnem postopku, če bo upnik v roku vložil tožbo na ugotovitev obstoja terjatve. To pomeni, da s pritožbo ni mogoče izpodbijati upraviteljevih razlogov, zaradi katerih je ta terjatev prerekal.
  • 147.
    VSL sklep Cst 51/2015
    27.1.2015
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0077189
    ZFPPIPP člen 378, 378/1, 382, 382/2, 383, 383/1, 396, 396/1, 396/2, 396/4.
    postopek osebnega stečaja - obstoj stečajne mase - pridobitev izvršilnega naslova - pravni interes
    Čeprav je stranski učinek zaključenega postopka osebnega stečaja tudi v tem, da upniki pridobijo izvršilni naslov za neplačani del priznanih terjatev v stečajnem postopku, pa ne more biti izključni namen (nadaljnjega) vodenja postopka osebnega stečaja le v pridobitvi takšnega izvršilnega naslova upnikov v primeru, ko ni izpolnjena splošna predpostavka za vodenje tega postopka, to je obstoj stečajne mase stečajnega dolžnika.
  • 148.
    VSK sklep CDn 479/2014
    27.1.2015
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK0006052
    ZZK-1 člen 43, 43/1, 43/3. OZ člen 545, 557.
    vknjižba lastninske pravice na podlagi darilne pogodbe za primer smrti - trenutek pridobitve lastninske pravice - vknjižba prenehanja pravice - vročanje zemljiškoknjižnega sklepa dediču preostalega zapustnikovega premoženja
    Učinki darilne pogodbe za primer smrti so glede prehoda predmeta pogodbe enaki učinkom pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki jo OZ ureja v členih 557 do vključno 563. Prevedeno na konkreten primer to pomeni, da zemljiškoknjižno sodišče dediču (pritožniku) ni bilo dolžno vročati zemljiškoknjižnega sklepa, s katerim je bila pri predmetni nepremičnini vpisana lastninska pravica na ime predlagatelja postopka.
  • 149.
    VSK sklep CDn 477/2014
    27.1.2015
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK0006054
    ZZK-1 člen 133, 133/1, 200.
    postopek poprave pomotnega vpisa - odsotnost soglasja prizadetih udeležencev - začetek učinkovanja vpisov z dnem začetka postopka
    V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom 22.6.2011 pričelo s postopkom poprave pomotnega vpisa. Zato je svojo odločitev pravilno oprlo na Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1), kakršen je veljal pred uveljavitvijo novele ZZK-1C. Ker za popravo pomote ni bilo soglasja vseh prizadetih, je moralo sodišče prve stopnje odločiti, da se poprava ne opravi. Tak sklep izhaja iz narave zemljiškoknjižnega postopka. Sporna dejstva se ne morejo reševati v okviru zemljiškoknjižnega postopka, temveč bo morala pritožnica ponovni vpis hipoteke doseči v pravdnem postopku.

    Enako kot za predlog za vpis lastninske pravice na novega lastnika velja, da učinkuje od dneva vložitve predloga (pod predpostavko, da bo vpis dovoljen), tudi v predmetni zadevi velja, da učinkuje od začetka postopka in da se o vpisu odloča po stanju zemljiške knjige v trenutku začetka postopka.
  • 150.
    VSL sklep I Ip 3815/2014
    27.1.2015
    IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0069116
    ZIZ člen 24, 38, 38/6, 41, 41/5, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-12. OZ člen 311, 312, 356, 356/1, 393, 393/1, 393/3, 406, 408, 408/3. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1.
    solidarna obveznost – deljiva obveznost – pobot – trditveno in dokazno breme – ugovor zoper sklep o izvršbi – nedovoljene pritožbene novote - zastaranje
    Upnik z ničemer ni izkazal, da bi bil o notranjem razmerju z drugotoženo stranko o tem sklenjen izrecen dogovor, prav tako pa v konkretnem primeru solidarnost toženih strank kot delodajalcev v delovnem sporu ni določena z nobenim zakonom. Če torej niti v izreku sodbe denarna obveznost ni opredeljena kot solidarna na upniški strani, gre za deljivo obveznost, zato je upnik (prvotožena stranka po izvršilnem naslovu) upravičen od dolžnika terjati le polovico terjatve.

    OZ omogoča pobot kljub neobstoju vzajemnosti tudi v primeru, ko je podana solidarnost na strani dolžnikov ali upnikov, vendar pa 3. odstavka 408. člena OZ, ki ureja pravila pobota, ko so upniki v solidarnem razmerju, v predmetnem primeru ni mogoče uporabiti, saj toženi stranki v razmerju do dolžnika glede pravice do povrnitve stroškov nista solidarna upnika.

    Dolžnik v pobot uveljavlja terjatev, ki naj bi izvirala iz izvršilnega naslova, torej naj ne bi bila sporna, bila naj bi vzajemna in istovrstna, dolžnik pa je glede nje v ugovoru podal tudi pobotno izjavo, vendar pa svoje zatrjevane protiterjatve z ničemer ni izkazal. Sodbe, iz katere naj bi ta terjatev izvirala, namreč dolžnik ni priložil in s tem ni zadostil svojemu dokaznemu bremenu.
  • 151.
    VSL sklep III Ip 4201/2014
    27.1.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0053456
    ZPP člen 154, 154/1, 156, 163, 163/1, 163/4, 325, 325/1. ZIZ člen 15.
    odločitev o stroških - stroški pritožbenega postopka - strošek sodne takse - dopolnilni sklep - povrnitev stroškov postopka - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - naključje, ki se je primerilo upniku
    Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je višje sodišče presojalo le zahtevek upnika glede v pritožbi priglašenih odvetniških stroškov in se zavrnitev višjega stroškovnega zahtevka v izreku sklepa nanaša le na te stroške. Prezrlo pa je, da je upnik v pritožbi zahteval tudi povrnitev plačane sodne takse in o tem delu zahtevka ni odločilo. Zato upnik utemeljeno predlaga izdajo dopolnilnega sklepa.
  • 152.
    VSL sklep I Cp 3514/2014
    27.1.2015
    SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0076197
    ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/5. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1.
    oprostitev plačila sodnih taks – smiselna uporaba določb ZPP – trditveno breme – dokazno breme – premoženjsko stanje – predlog za taksno oprostitev – izjava o premoženjskem stanju – nedovoljene pritožbene novote
    Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, obročno plačilo ali odlog plačila, nosi predlagatelj. Tožnik bi tako moral že v predlogu za taksno oprostitev oziroma v izjavi o premoženjskem stanju navesti in dokazati vsa dejstva, ki naj bi jih sodišče pri odločanju o predlogu upoštevalo.
  • 153.
    VSL sklep I Cpg 1969/2014
    27.1.2015
    STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0077185
    ZFPPIPP 60, 60/2, 60/2-3, 60/6, 296. ZPP člen 154, 157, 163, 163/4.
    odločanje o stroških pravdnega postopka - začetek stečajnega postopka - prijava terjatve iz naslova pravdnih stroškov - nagrada za postopek - neizpodbojna domneva
    Stranka mora terjatev iz naslova pravdnih stroškov priglasiti v stečajnem postopku skupaj z glavno terjatvijo.
  • 154.
    VSL sodba II Cpg 132/2015
    27.1.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0081895
    ZPP člen 452, 452/4, 453, 454, 454/2.
    dokazno breme - neizvedba dokazov nasprotne stranke - spor majhne vrednosti - izdaja sodbe brez naroka – dokazni predlog nasprotne stranke
    Stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati in ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče dokaznemu predlogu sploh ugodilo.

    Toženka ne more sklicevati na neizvedbo dokazov, ki jih je predlagala tožnica, saj dokazni predlog tožnice ne vključuje tudi dokaznega predloga toženke. Toženka je samostojna pravdna stranka, na kateri je dokazno breme za njene trditve, zato se ne more zanašati na dokazne predloge nasprotne stranke, ki so v njeni dispoziciji in bi jih lahko tudi sama toženka navedla.
  • 155.
    VSL sklep II Cp 157/2015
    27.1.2015
    SODNE TAKSE
    VSL0082427
    ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2.
    oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - finančno in likvidnostno stanje prosilca - plačilo kreditne obveznosti – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje
    Kljub temu da sodišče prosilca zaradi prostovoljno prevzetih kreditnih obveznosti ne more oprostiti plačila sodne takse, to ne izključuje možnosti obročnega plačila sodne takse.
  • 156.
    VSM sklep III Cp 78/2015
    27.1.2015
    DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM0022304
    ZPP člen 80, 81, 205.
    razveza zakonske zveze - procesne predpostavke - sposobnost biti stranka - procesna sposobnost - duševna bolezen pravdne stranke
    Po določbi 80. člena ZPP sta sposobnost biti stranka in procesna sposobnost procesni predpostavki, na obstoj katerih je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti. Od njihovega obstoja je odvisna dopustnost tožbe.
  • 157.
    VSL sklep Cst 9/2015
    27.1.2015
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0080956
    ZFPPIPP člen 322.
    soglasje k sklenitvi sodne poravnave
    Soglasje sodišča k sklenitvi sodne ali izvensodne poravnave je potrebno le v okviru 322. člena ZFPPIPP.
  • 158.
    VSL sklep II Cp 218/2015
    26.1.2015
    SODNE TAKSE
    VSL0076194
    ZST-1 člen 11. ZBPP člen 12.
    oprostitev plačila sodnih taks – premoženjsko stanje – odškodnina – akontacija odškodnine
    Tožnici je bila akontacija odškodnine, ki skoraj v 10-kratniku presega dolžno sodno takso (3.855,00 EUR), nakazana pred vložitvijo tožbe, zato do (delne) oprostitve ni upravičena.
  • 159.
    VSL sklep II Cp 3396/2014
    26.1.2015
    SODNE TAKSE – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0076200
    ZIZ člen 29, 29b, 29b/2, 29b/3, 29b/8. ZPP člen 105a. ZST-1 člen 6b, 34, 34b.
    rok za plačilo sodne takse – plačilni nalog – napačen pravni pouk – zmoten pravni pouk – taksa plačana prek banke – plačilo sodne takse prek ponudnika plačila storitev – domneva o pravočasnem plačilu
    Iz podatkov spisa in pritožbenih navedb izhaja, da sta toženca plačilni nalog prejela in bila v njem opozorjena na posledice nepravočasnega plačila sodne takse. Sodišče jima je postavilo daljši (15-dnevni) rok od zakonsko predpisanega (8-dnevnega), ker je napačno izhajalo iz 105.a člena ZPP namesto iz 29. člena ZIZ, ki se v tem postopku uporablja kot specialni predpis. Vendar napačni pravni pouk v obravnavani zadevi ne more biti v škodo toženim strankam.
  • 160.
    VSL sodba II Cp 3290/2014
    26.1.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0076234
    ZPP člen 458, 458/1. OZ člen 419.
    vloge v sporu majhne vrednosti – dobava električne energije – listinski dokazi – prehod terjatve na novega upnika – odstop terjatve s pogodbo (cesija) – privolitev dolžnika – pritožbeni razlogi
    Med pravdnima strankama teče spor za plačilo računov za dobavljeno električno energijo. Ni sporno, da sta imeli družba E., d. d., (pravna prednica tožeče stranke) in toženka sklenjeno pogodbo o prodaji in nakupu električne energije ter dostopu do distribucijskega omrežja na odjemnem mestu. Sodišče prve stopnje je na podlagi listinskih dokazov zaključilo, da toženka vtoževanih računov ni plačala, čeprav jih je na podlagi sklenjene pogodbe dolžna plačati. Ker gre za dejanske ugotovitve, jih pritožnica ne more izpodbijati.
  • <<
  • <
  • 8
  • od 37
  • >
  • >>