ZST-1 člen 39. ZST člen 9, 9/1, 39. OZ člen 361, 361/2.
plačilo sodne takse – zastaranje – zastaralni rok – subjektivni zastaralni rok za plačilo sodne takse – absolutni zastaralni rok za plačilo sodne takse – odlog plačila sodne takse – zadržanje zastaranja – podaljšanje veljavnosti prejšnjih predpisov – procesne določbe – materialnopravne določbe
Prehodna določba 39. člena ZST ne podaljšuje veljavnosti prejšnjih predpisov glede poteka postopka. Takšno stališče pa ne velja glede materialnopravnih določb, med katere sodijo tudi določbe o zastaranju taksne obveznosti. Po določilu 1. odstavka 9. člena ZST zastara pravica zahtevati plačilo sodne takse v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba takso plačati, po določilu 2. odstavka 9. člena pa nastane zastaranje v vsakem primeru, ko potečejo štiri leta od takrat, ko je nastala obveznost za plačilo takse.
upravljanje večstanovanjske stavbe – rezervni sklad – aktivna legitimacija upravnika za vtoževanje plačil v rezervni sklad od neplačnika – pogodba o opravljanju upravniških storitev
Upravnik ni aktivno legitimiran za vtoževanje plačil v rezervni sklad.
SODNE TAKSE – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076200
ZIZ člen 29, 29b, 29b/2, 29b/3, 29b/8. ZPP člen 105a. ZST-1 člen 6b, 34, 34b.
rok za plačilo sodne takse – plačilni nalog – napačen pravni pouk – zmoten pravni pouk – taksa plačana prek banke – plačilo sodne takse prek ponudnika plačila storitev – domneva o pravočasnem plačilu
Iz podatkov spisa in pritožbenih navedb izhaja, da sta toženca plačilni nalog prejela in bila v njem opozorjena na posledice nepravočasnega plačila sodne takse. Sodišče jima je postavilo daljši (15-dnevni) rok od zakonsko predpisanega (8-dnevnega), ker je napačno izhajalo iz 105.a člena ZPP namesto iz 29. člena ZIZ, ki se v tem postopku uporablja kot specialni predpis. Vendar napačni pravni pouk v obravnavani zadevi ne more biti v škodo toženim strankam.
Tožnik ni uspel dokazati, da je toženec hlode posekanih dreves zamenjal s hlodi slabše kvalitete in manjše količine, zato ni bil oškodovan za znesek, kolikor naj bi znašala razlika v vrednosti hlodovine. Zaključek je dejanske narave in ga pritožnik v pritožbenem postopku ne more izpodbijati.
OZ člen 619. ZZZPB člen 6. Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje člen 18. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 450, 450/1, 454, 454/1, 454/2.
podjemna pogodba - plačilo študentskega dela - posredovanje del študentom – plačilo za delo - plačilo koncesijskih dajatev – odločitev brez obravnave – bistvena kršitev določb postopka - aktivna legitimacija zahtevati plačilo – izvedba naroka – spor majhne vrednosti
Glede plačila opravljenega dela študenta je primarni dolžnik naročnik - delodajalec, nosilec pravice zahtevati plačilo za opravljeno delo pa primarno tisti, ki je za naročnika opravil delo, torej študent. Pri tem ni relevantno, ali je bil študent na delo napoten in ali lahko za opravljeno delo izda račun, saj podjemniku pravica zahtevati plačilo za opravljeno delo pripada že na podlagi zakona.
Dejstvo, da tožeča stranka opravlja dejavnost posredovanja začasnih in občasnih del dijakom in študentom, ji samo po sebi (še) ne daje aktivne stvarne legitimacije za izterjavo plačila za opravljeno delo svojih članov, v svojem imenu in za svoj račun.
Določba Pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje o tem, kdaj se šteje posredovanje za realizirano, se že pojmovno ne more nanašati na pravico naročnika, da zavrne svojo obveznost glede plačila prispevkov, ki mu jih je agencija dolžna obračunati.
URS člen 2, 22, 23, 33. ZIZ člen 3, 4, 4/2, 29, 29/1, 47, 193. ZOR člen 399, 399/3. ZPPSL člen 131, 131/4, 143, 143/4.
zaključek izvršilnega postopka v posledici poplačila terjatve - izčrpanje pravnega interesa za izvršbo - načelo oficialnosti pri vodenju postopka - razveljavitev dejanj, opravljenih po koncu postopka - nedopustnost nadaljevanja postopka po poplačilu upnika - povezanost pravnomočnih odločb v postopku - zakonske zamudne obresti od tuje valute - stečajni postopek nad dolžnikom - učinek sklepov stečajnega senata - povezanost odločitve o pravnem sredstvu z vsebino izpodbijane sodne odločbe - očitek kršitve prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari - varstvo pričakovanih pravic kupca v izvršbi - argument koherence - ravnotežje ustavno varovanih interesov v izvršilnem postopku
Že samo dejstvo poplačila kot procesnega dejanja v izvršilnem postopku ima procesni pomen konca postopka in sovpada z izčrpanjem upnikovega pravnega interesa za izvršbo kot temeljno procesno predpostavko za vodenje postopka.
Upnikovo stališče, ki posamezna dejanja sodišča v fazi izvršbe obravnava samostojno, brez povezave s pravnomočno zaključeno dovolitveno fazo (pravnomočnim sklepom o izvršbi), je v nasprotju z zahtevo po koherenci (notranji povezanosti, soodvisnosti) kot temeljno lastnostjo pravnega sistema.
Ustavitev postopka se po naravi stvari lahko nanaša le na postopek, kot je bil v teku. Za odgovor, v kakšnem obsegu oziroma glede katerih terjatev je obravnavani postopek izvršbe sploh tekel, je edina relevantna pravnomočna odločitev iz sklepa o izvršbi.
Posebna možnost poplačila upnika zunaj stečajnega postopka (v izvršilnem postopku) ni v tem, da bi upnik lahko dosegel nadaljevanje izvršilnega postopka za neko drugo oziroma drugačno terjatev (upnik je v stečajnem postopku prijavil drugačno, višjo terjatev, kot izhaja iz sklepa o izvršbi.
Odločitev o pravnem sredstvu je sistemsko neločljivo povezana z vsebino sodne odločbe, ki se s pravnim sredstvom izpodbija; ugovor po izteku roka tako s pravnomočnim sklepom o izvršbi (56. člen ZIZ). Posledica zavrnitve pravnega sredstva je potrditev vsebine izpodbijane odločitve, kar pomeni, da taka odločitev izpodbijane sodne odločbe v ničemer ne spreminja ali razveljavlja.
Zavrnitev ugovora se ne more nanašati na obveznosti, ki niso vsebina sklepa o izvršbi, zato je taka odločitev le navidezna in vsebinsko prazna.
V pojasnjeni specifični procesni situaciji je moralo sodišče prve stopnje sanirati spregled zaključka postopka tako, da je ustavilo nadaljnji dejanski tek postopka po njegovem zaključku (in ustavitvi) ter v posledici razveljavilo dejanja izvršbe, ki so bila opravljena zunaj postopka, utemeljenega na pravnomočnem sklepu o izvršbi.
Golo sklicevanje na določilo 192. člena ZIZ (domik in plačilo kupnine kot pogoja izdaje sklepa o izročitvi), ne da bi upoštevali celoten sistem, njegova izhodišča in namen izvršilnega postopka, ne zadošča kot trdna podlaga za utemeljitev kupčevega upravičenega pričakovanja, ko sta bila prisilna prodaja in domik opravljena po zaključku postopka zaradi prisilnega poplačila. V 192. členu ZIZ opredeljeno pravno pravilo glede pogojev za izdajo sklepa o izročitvi je pravilno razumeti v povezavi s 3., 47. in 193. členom ZIZ, ki ga kot bistveni kontekst pogojev prisilne prodaje dopolnjujejo (argument koherence).
Praktična uskladitev interesov v obravnavani zadevi je na točki, ko se mora interes kupca še umakniti dolžnikovemu.
Pojasnjeno pa toliko bolj velja, ko je kupec (edini) upnik.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004002
ZP-1 člen 202, 202d. ZS člen 83, 83/3.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - rok za vložitev predloga - materialni rok - sodne počitnice
Rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je materialnopravni in ne procesni rok, zaradi česar sodne počitnice na tek tega roka nimajo vpliva in ne morejo biti ovira, da bi rok za vložitev predloga izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja začel teči ali da bi se iztekel v tem času.
OZ člen 239, 239/1. ZPP člen 212, 236, 354, 354/2.
spor majhne vrednosti – neizvedba dokaza – nesubstanciran dokaz
Načelna dolžnost sodišč, da izvedejo predlagane dokaze, ni neomejena, saj obstajajo upravičeni razlogi za zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov, odločitev o neizvedbi predlaganega dokaza pa mora biti ustrezno obrazložena.
Upoštevajoč obseg izvedenskega mnenja, obsežnost dokumentacije v upravnem in sodnem spisu, postavljenih vprašanj sodnima izvedencema ter odgovorov, podani izvedenski mnenji ni mogoče šteti za zahtevni, temveč za manj zahtevni. V dani zadevi ne gre za kompleksno tožnikovo zdravstveno problematiko, temveč na odgovore na razmeroma enostavna vprašanja, na katera je prvi izvedenec lahko odgovoril, drugi izvedenec pa mnenja ni mogel podati, ker ni imel relevantnih podatkov.
Tožena stranka je tožniku v sklepu o disciplinski odgovornosti utemeljeno očitala, da je zaradi nepravilnega rokovanja uničil varnostni kovček. Zato je izpodbijani sklep o disciplinski odgovornosti zakonit.
vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov – ugotavljanje prisotnosti presnovkov prepovedanih drog v krvi
Sodišče prve stopnje je sodbo izdalo, ne da bi celovito presojalo rezultate toksikološke analize, tako z vidika zakonske določbe, ki sankcionira tudi prisotnost presnovkov prepovedanih drog v krvi, kot tudi v povezavi z drugimi dokazi, ki se nanašajo na obdolženčevo vožnjo.
plačilo za izvedbo del - stvarne napake - znižanje plačila - kumuliranje jamčevalnih zahtevkov - nepredvidena dela - gradbeni načrt
Tožena stranka je iz naslova napak na fasadi v postopku na prvi stopnji pravočasno (prvi odstavek 286. člena ZPP) uveljavljala jamčevalno sankcijo sorazmernega znižanja plačila po 640. členu OZ.
Tožena stranka na tem mestu ni pravočasno (sodno) uveljavljala pravice (jamčevalnega zahtevka) za izplačilo denarnega zneska v višini (ocenjenih) stroškov, potrebnih za odpravo konkretne napake glede fasaderskih del, pri čemer je bila na toženi stranki (naročniku del) pravica, da pravočasno izbere ustrezen jamčevalni zahtevek. Istočasno kumuliranje teh zahtevkov namreč ni dopustno.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013450
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost
Tožnik v tem sporu vtožuje odškodnino zaradi nezgode pri delu. Kot pogodbeni pripadnik rezervne sestave Slovenske vojske se je usposabljal za vožnjo tovornjakov. V pralnici vozil mu je pri sestopu s tovornjaka spodrsnilo zaradi mokrih in spolzkih stopnic. Ko se je poskušal ujeti za ročico na vratih tovornjaka, se ja ta utrgala in padel je v globino dveh metrov in se poškodoval. Sodišče prve stopnje je tožnikov zahtevek zavrnilo, ker je ugotovilo, da ni podana ne objektivna ne krivdna odgovornost tožene stranke za obravnavano nezgodo. O navedbah tožeče stranke o tem, da pranja vozil tožena stranka ni organizirala pravilno, se ni izreklo. Iz obrazložitve sodbe ni mogoče razbrati, na podlagi katerih listin o usposabljanju, ki jih je v spis vložila tožena stranka, je sodišče ugotovilo, da je bil tožnik ustrezno usposobljen kot voznik tovornjaka. Zato je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena.
Glede na ugotovljeno tožnikovo zdravstveno stanje je tožena stranka pravilno in zakonito odločila, da se tožnik razvrsti v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu v zvezi s tem tudi priznala pravico do premestitve na drugo delovno mesto z določenimi omejitvami. Za razvrstitev v II. oziroma celo v I. kategorijo invalidnosti ter za priznanje pravice do invalidske pokojnine namreč niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji. Tožnik je namreč še vedno v okviru svojega poklica z določenimi omejitvami zmožen opravljati drugo ustrezno delo.
Prenehanja pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi določbe 246. člena ZUJF ni mogoče primerjati med seboj ali uporabljati alternativno, saj so razlogi za zakonsko ureditev in pogoji za uporabo različni. Tožniku je delovno razmerje prenehalo na podlagi 246. člena ZUJF, ker je izpolnil pogoje za starostno upokojitev. Tožnik ima zagotovljeno socialno varnost v obliki pravice do nezmanjšane starostne pokojnine, zato ni v enakem položaju kot delavci, ki jim je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga in nimajo možnosti za starostno upokojitev. Zato tožena stranka ni kršila prepovedi diskriminacije.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
Tožena stranka je v spornem obdobju neupravičeno prejela nadomestilo med brezposelnostjo, zato je zahtevek tožeče stranke na vrnitev vtoževanega zneska utemeljen (čl. 190/3 OZ).
Glede na ugotovljeno zdravstveno stanje je tožnik pravilno razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu. Istočasno mu je glede na ugotovljeno preostalo delovno zmožnost v polnem delovnem času, v skladu z 91. členom ZPIZ-1, zakonito priznana pravica do premestitve na drugo delo v svojem poklicu avtomehanika ali dela na drugem delovnem mestu z določenimi omejitvami.
Pri tožniku je še podana preostala delovna zmožnost v okviru njegovega poklica avtomehanik. Pri njem ni prišlo do poklicne invalidnosti. Tožnik še naprej lahko opravlja določena dela z omejitvami. Za opravljanje takšnih del pri tožniku ni potrebna poklicna rehabilitacija. Zato tožnikov zahtevek na priznanje pravice do invalidske pokojnine ni utemeljen.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7. ZPIZ-2 člen 149, 149/1, 411.
lastnost zavarovanca - prostovoljna vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - brezposelna oseba
ZPIZ-2A v 6. členu določa, da se lahko zavarovanec iz 3. člena ZPIZ-2A (tj. zavarovanec, ki je bil do 31. 12. 2012 prostovoljno vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot brezposelna oseba, prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje), ki se je od 1. januarja 2013 do uveljavitve ZPIZ-2A (tj. 7. 5. 2013) odjavil iz obveznega zavarovanja, v roku 30 dni od uveljavitve ZPIZ-2A (torej do 7. 6. 2013) ponovno prijavi v obvezno zavarovanje za obdobje od odjave do ponovne vključitve v zavarovanje po tem členu, na način in pod pogoji, določenimi v 3. in 8. členu tega zakona. Tožnik je 18. 7. 2013 vložil zahtevo za ugotovitev lastnosti zavarovanca iz naslova prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot brezposelna oseba, ki je vpisana v evidenco pri ZRSZ v obdobju od 1. 1. 2013. S tem je zamudil 30 dnevni rok za vložitev zahteve iz 6. člena ZPIZ-2A (rok se iztekel 7. 6. 2013), zato je bila njegova zahteva zakonito zavržena (3. točko 1. odstavka 129. člena ZUP).