Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije (1998) člen 3, 32, 90, 91.
cestni potniški promet - uporaba kolektivne pogodbe - osebna veljavnost kolektivne pogodbe - plačilo nadur - efektivni delovni čas - ure čakanja
Po določbi 3. člena Kolektivne pogodbe za cestni potniški promet Slovenije (1998) o osebni veljavnosti pogodbe je bila tožena stranka vključena vanjo glede na določbe o standardni klasifikaciji dejavnosti. Kot posebna pogodba, ki je upoštevala specifičnosti dejavnosti, je veljala za delodajalce s področja cestnega prometa in vse pri njih zaposlene delavce.
ZDR/90 in SKPgd nista imela določb, ki bi opredeljevale ure čakanja in njihovo plačilo, je pa te določbe dovolj jasno vsebovala kolektivna pogodba dejavnosti. V efektivnem delovnem času ni zajet čas čakanja.
ZIZ člen 100, 100/1. ZPP člen 25, 25/2. ZS člen 114, 114/2. ZVODNO člen 105, 105-2. .
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - dolžnikovo stalno prebivališče
V sporu o pristojnosti med dvema izvršilnima sodiščema je vrhovno sodišče odločilo, da je pristojno tretje izvršilno sodišče, na čigar območju se dejansko nahaja dolžnikovo stalno prebivališče.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva zoper sklep o načinu izplačila stroškov zagovorniku
Z izpodbijanim pravnomočnim sklepom, s katerim je sodišče odločilo o načinu izplačila zagovorniku odmerjenih stroškov, v pravice obdolženca ni poseženo, zato zagovornikova zahteva za varstvo zakonitosti zoper navedeni sklep ni dovoljena.
ZAzil člen 35, 35/2-1, 36, 36/2.ZUP člen 144.ZUS-1 člen 63, 63/1, 80, 80/3-1, 70/3-2.
azil - splošna neverodostojnost prosilcev - pospešeni ali redni postopek - seznanitev prosilcev z obvestilom policijske postaje
Če so izjave prosilcev glede ključnih okoliščin za priznanje azila, to je razlogov za zapustitev izvorne države, nasprotujoče si do take mere, da niso sposobne za razumno pojasnitev, so neverodostojne in je podan dvom v splošno verodostojnost prosilcev, to pa je razlog za zavrnitev prošnje za azil v pospešenem postopku zaradi zavajanja oziroma zlorabe postopka.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - ČLOVEKOVE PRAVICE - UPRAVNI SPOR
VS19442
URS člen 19, 25. ZAzil čen 27, 27/5, 27/6.ZUS-1 člen 36, 36/1-6, 76, 82, 82/2.
azil - omejitev gibanja - ustno naznanjen sklep - rok za pritožbo - nastanitev v centru za tujce - kršitev ustavnih pravic
Za ugotovitev upravičenost tožbe je pomembno stanje ob njeni vložitvi. Okoliščine, ki so nastopile kasneje, pa ne učinkujejo za nazaj, kar pomeni, da potek 48-urnega roka od izrečenega ustnega izreka omejitve gibanja ne more odpraviti napake v obstoju procesnega pogoja za vložitev tožbe in zagotoviti, da bi se tožba z razveljavitvijo izpodbijanega sklepa obravnavala po vsebini. Zato tožnika ne moreta uspeti s sklicevanjem na stanje ob odločanju sodišča prve stopnje oziroma ob vložitvi pritožbe. Ker tako ob vložitvi tožbe sklep o omejitvi gibanja po ZAzil sploh še ni bil izrečen, tudi v času vložene tožbe še ni mogel poteči 48-urni rok za vročitev pisnega odpravka tega sklepa.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS24053
ZKP člen 12, 39, 39-5, 44, 44/1, 68, 68/2, 72, 72/1, 128, 337, 371, 371/1-2, 371/1-3, 371/1-8, 371/1-11, 372, 372-1, 372-5.KZ člen 47, 112, 217, 217/1, 217/2.URS člen 22, 23, 28, 28/1, 29, 31. EKČP člen 6.ZS člen 53a, 53a/4, 54, 110, 110/2.
dokazovanje - pravica do sodnega varstva - izločitev izvedenca - izločitveni razlog - kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - izločitev - nedovoljen dokaz - razveljavitev sodbe - sodelovanje pri izdaji odločbe nižjega sodišča - načelo zakonitosti - vpogled v spis - izvedenstvo - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - goljufija - nadaljevano kaznivo dejanje - odločba o kazenski sankciji - zaslišanje obremenilnih prič - zagovornik po uradni dolžnosti - pravica do obrambe z zagovornikom - razrešitev zagovornika - novo sojenje - idealni stek - priprava obrambe - pravica do proste izbire zagovornika - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - obvezna formalna obramba - objektivni test - pravna jamstva v postopku - pravica do nepristranskega sodnika - subjektivni test - učinkovita obramba - strokovno mnenje CKTP - pravica do neposrednega zaslišanja priče -zaslišanje priče izven glavne obravnave - prenehanje teka zastaranja
Sodišču ni mogoče očitati pristranskosti zgolj zaradi tega, ker je izvedenstvo zaupalo izvedenki, ki je zaposlena na Centru za kriminalistično tehnične preiskave.
Če se z odločbo ustavnega sodišča pravnomočna sodba razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje, se določbe KZ in ZKP o zastaranju uporabijo le, če je kazenski pregon zastaral že pred pravnomočnostjo sodbe, ki je bila razveljavljena.
Institut nadaljevanega kaznivega dejanja bi bil v neskladju z načelom zakonitosti, če bi v škodo obdolženca spreminjal obseg inkriminacij oziroma njihov domet ter kaznovalni okvir do te mere, da obdolženec ne bi mogel predvideti, katera od njegovih dejanj bodo imela kazenskopravne posledice in kakšna grožnja s kaznijo spremlja taka ravnanja.
izredna omilitev kazni - razlogi za omilitev - bolezen
Okoliščina, da je obsojenec po izreku sodbe zbolel, ni razlog za izredno omilitev kazni, lahko pa pripelje do odložitve izvršitve kazni, dokler traja bolezen.
disciplinsko prenehanje delovnega razmerja - nesreča pri delu - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni zaslužek - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Do povrnitve premoženjska škode v obliki izgubljenega zaslužka oziroma plače bi bil oškodovanec upravičen le pod pogojem, da je v vzročni zvezi z nesrečo, to pa pomeni, da je do odškodnine upravičen le, če bi plačo, če bi ne bilo škodnega dogodka, dejansko prejemal. Ali povedano drugače, če se izkaže, da je delovno razmerje prenehalo po volji ali krivdi samega oškodovanca, to pomeni, da je prišlo do pretrganja pravno relevantne vzročne zveze med škodnim dogodkom in izgubo plače.
Duplinska uredba člen 5, 5/1-1, 9, 9/1-1, 10, 10/1-1.
Dublinska uredba – odgovorna država članica – hierarhija meril
Če je druga država članica EU prosilcu za azil izdala dovoljenje za začasno prebivanje v svoji državi (in je ta država tudi sprejela „odgovornost“ za obravnavanje prošnje za azil), Republika Slovenija ne obravnava prosilčeve prošnje za azil, četudi jo je vložil pri nas.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov -
Okoliščina, da se postopek nanaša na stavbo, v kateri posluje sodišče, ki je sicer po zakonu stvarno in krajevno pristojno za odločitev o ugovoru, je po mnenju vrhovnega sodišča mogoče subsumirati pod pravni standard "drugih tehtnih razlogov" iz 67. člena ZPP.
ZPP člen 25, 25/2.URS člen 23, 25. EKČP člen 6, 6/1, 13.ZVPSBNO člen 20.
spor o pristojnosti - sojenje v razumnem roku - odškodnina - stvarna pristojnost
Tožeča stranka ne zahteva odškodnine na podlagi ZVPSBNO, ampak na podlagi splošnih pravil o odškodninski odgovornosti, ki imajo svoj temelj v URS in EKČP. To pomeni, da v okviru preizkusa, ali je sodišče krajevno oziroma stvarno pristojno, ni mogoče uporabiti specialnega predpisa iz 20. člena ZVPSBNO. Opreti se je treba na splošne določbe o stvarni in krajevni pristojnosti ZPP.
ZKP člen 371, 371/2, 396, 420, 420/2, 424, 424/1.URS člen 23, 23/1.
kršitev določb kazenskega postopka - pravica do sojenja v razumnem roku - rok za odločitev o pritožbi - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Prekoračitev trimesečnega instrukcijskega roka, v katerem mora od prejema spisa sodišče druge stopnje svojo odločbo poslati sodišču prve stopnje, sama po sebi nima nobenih procesnih posledic.
povrnitev nepremoženjske škode - poskus umora - neodgovorne osebe - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti
Duševna bolezen ali slaboumnost kot izključitveni razlog odškodninske odgovornosti pri tožencu nista ugotovljeni, drugi vzroki pa se nanašajo na toženčevo osebnost, ki je pogojevala način njegova reagiranja na dogodek, ki se je pripetil pred obravnavanim škodnim dogodkom. Ugotovljena toženčeva čustvena razburjenost, pogojena s podpovprečno inteligentnostjo in deterioracijo, glede na ugotovljeni potek dogodkov ne more izključiti toženčeve odškodninske odgovornosti.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjske škode.
URS člen 2, 50, 153.ZZVN člen 2, 2/1, 3, 10, 15, 16, 16a.ZSPOZ člen 3, 5, 11, 11/1, 12, 13, 18.
odškodnina za vojno škodo - druga svetovna vojna - ukradeni otroci - odgovornost države Republike Slovenije - pravica do reparacije - mednarodno pravo
V drugi svetovni vojni napadena država Slovenija ni odgovorna za škodo, ki so jo njeni državljani pretrpeli med vojno oz. zaradi vojnega stanja.
Te odgovornosti ni ne neposredno na podlagi ustave in ne izhaja iz splošnih predpisov obligacijskega (odškodninskega) prava.
RS je dolžna odškodnino za vojno škodo plačati, ker takšno obveznost vzpostavljajo njeni notranji predpisi in skladno s temi predpisi: Zakonom o žrtvah vojnega nasilja, Zakonom o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja.
postopek o prekršku - zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenec za vložitev
Obdolženec oziroma druge osebe, ki nimajo pravice vložiti zahteve za varstvo zakonitosti, lahko podajo pobudo državnemu tožilcu za vložitev takšne zahteve.