upokojitev pod ugodnejšimi pogoji - azbestna proizvodnja - izpolnjevanje pogojev
V socialnih sporih sodišče odloča o zakonitosti dokončnih aktov, ki jih o socialnih pravicah izdajajo pristojni organi. Zato za odločitev sodišča praviloma ne morejo biti pomembna dejstva, ki nastanejo po dokončnosti izpodbijane odločbe.
Odločitev v izreku izpodbijanih sodb, s katero je tožnica uspela izpodbiti pravno dejanje dolžnice, učinkuje le proti tožencu. Zato ni treba, da bi bila tožba naperjena tudi zoper dolžnico. Z izpodbijanim pravnim dejanjem je pridobil koristi le toženec, zato je po drugem odstavku 283. člena ZOR pasivno legitimiran.
Revizija pa utemeljeno opozarja, da je bila predmet izpodbijanega pravnega dejanja le polovica predmetnega stanovanja in da odločitev nižjih sodišč posega v toženčev že prej pridobljeni delež na tem stanovanju. Ta delež pa ne more biti predmet sodbenega izreka, saj ni bil predmet izpodbijanega pravnega dejanja z dne 16.2.2001.
Tožnik utemeljuje revizijo s ponovnim poudarjanjem okoliščin, ki naj bi po njegovem mnenju upravičevale odškodnino v zahtevanih zneskih. Tak način uveljavljanja zmotne uporabe materialnega prava je jalov, čim se izkaže, da so bila vsa dejstva upoštevana že v pravnomočni sodbi.
Višina odmerjene odškodnine temelji na ugotovitvah v izvedenskem mnenju prim. dr. R. P., izpovedbi tožnika ter medicinski dokumentaciji, pri čemer je sodišče glede na 200. člen Zakona o obligacijskih razmerjih upoštevalo in pravno pravilno ovrednotilo tako bolečinsko obdobje, prestane neugodnosti v času zdravljenja, trajanje in intenziteto prestanega strahu, odražanje posledic škodnega dogodka v tožnikovem vsakodnevnem življenju v smislu zmanjšanja življenjske aktivnosti, starost tožnika ob času škodnega dogodka, kot vsa ostala dejstva, ki jih revizija ponovno poudarja.
ZDIJZ člen 1, 4.URS člen 137, 137/2, 155.ZN člen 5.
informacija javnega značaja – notar - podatki o dohodku in poslovnem izidu
Tožeča stranka kot notar opravlja dejavnosti skladno z ZN. Zato je nedvomno organ v smislu ZDIJZ. Vendar pa dohodek ter poslovni izid (čisti dobiček) notarja za leto 2004 ni informacija, ki bi kazala na dejstvo ali okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javne službe notariata. Glede na vsebino zahtevanih informacij, ki se nanašajo na poslovanje notarja, torej po mnenju revizijskega sodišča ni mogoče najti nobene povezave z delovnim področjem notarja, torej z načinom izvrševanja pooblastil in obveznosti, ki iz notariata izhajajo. Zato ne gre za informacije javnega značaja v smislu ZDIJZ.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS24060
ZKP člen 372, 372/1-1.KZ člen 196, 196/1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - abstraktni dejanski stan - konkretni dejanski stan - neupravičenega prometa z mamili - hramba z namenom prodaje
Če je posamezen znak kaznivega dejanja dovolj določno opredeljen že v zakonu, ga sodišče v opisu konkretnega dejanskega stanu praviloma ne bo ponavljalo, saj bo v opis vključen zakonski znak tudi že del opisa (konkretizacija) dejanskega stanu; to je smiselno zlasti pri opredeljevanju tako imenovanih subjektivnih znakov kaznivega dejanja (kot so denimo: "vedoma", "z namenom", "mu je šlo za to" itd.).
ZUS-1 člen 4, 4/1, 66, 66/1.URS člen 19, 19/2, 20, 20/1, 20/2.ZKP člen 207, 207/2, 392, 392/7.
varstvo ustavnih pravic - pravica do osebne svobode - pripor
Če je v (pravnomočnem) sklepu o podaljšanju pripora le-ta podaljšan "do pričetka prestajanja kazni zapora", je tožnik tudi po (meritorni) odločitvi višjega sodišča, ki ni presojalo pripornih razlogov, - "zakonito" v priporu - na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Upravno sodišče ni pristojno presojati pravilnosti sodnih odločb, izdanih v kazenskem postopku, in samega kazenskega postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - nepristranskost sojenja
Krajevno pristojnost sodišče zgolj iz razlogov dvoma o nepristranskosti sojenja in brez enakega očitka s strani pravdnih strank, svojega predloga na prenos krajevne pristojnosti ne utemelji v zadostni meri.
azil - način omejitve gibanja - odločanje po prostem preudarku - obrazložitev odločbe
Omejitev gibanja na način iz 2. alineje 2. odstavka 27. člena ZAzil ni edini način omejitve gibanja, zato mora pristojni organ, ki je po navedeni določbi upravičen zadevo rešiti po prostem preudarku, v obrazložitvi odločbe - sklepa o omejitvi gibanja, navesti razloge, zaradi katerih je odredil omejitev gibanja na način iz 2. alineje 2. odstavka 27. člena ZAzil.
postopek o prekršku - zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenec za vložitev
Obdolženec oziroma druge osebe, ki nimajo pravice vložiti zahteve za varstvo zakonitosti, lahko podajo pobudo državnemu tožilcu za vložitev takšne zahteve.
azil – sum zavajanja ali zlorabe postopka – lažna predstavitev razlogov – spreminjanje izjav - omejitev gibanja
Če prosilec za azil lažno prikaže razloge, na katere se sklicuje oziroma če vloži prošnjo z namenom odložiti prisilno odstranitev iz države, se mu lahko omeji gibanje.
azil - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - neskladje izjav - prosilcem ni bila dana možnost, da neskladja pojasnita - odpravljena odločba tožene stranke
V pospešenem postopku je možno odločati le tedaj, če že iz prošnje prosilca za azil izhaja, da sploh ne gre za preganjanje na podlagi narodnosti, rase, vere, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini.
nova škoda - prekluzija - navajanje novih dejstev v pritožbenem postopku - škoda v času sklenitve izvensodne poravnave
Navedbe tožeče stranke o postravmatskem stresnem sindromu pomenijo nedovoljeno pritožbeno novoto, ki jo tožeča stranka ponavlja tudi v reviziji. Vse do zaključka postopka na prvi stopnji se je namreč sklicevala le na novo nastale trajne posledice na vratni hrbtenici in poslabšanje psihičnega stanja, postravmatski stresni sindrom kot vzrok za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti pa je prvič omenila šele v pritožbi z dne 14.7.2004.
Duplinska uredba člen 5, 5/1-1, 9, 9/1-1, 10, 10/1-1.
Dublinska uredba – odgovorna država članica – hierarhija meril
Če je druga država članica EU prosilcu za azil izdala dovoljenje za začasno prebivanje v svoji državi (in je ta država tudi sprejela „odgovornost“ za obravnavanje prošnje za azil), Republika Slovenija ne obravnava prosilčeve prošnje za azil, četudi jo je vložil pri nas.
disciplinsko prenehanje delovnega razmerja - nesreča pri delu - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni zaslužek - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Do povrnitve premoženjska škode v obliki izgubljenega zaslužka oziroma plače bi bil oškodovanec upravičen le pod pogojem, da je v vzročni zvezi z nesrečo, to pa pomeni, da je do odškodnine upravičen le, če bi plačo, če bi ne bilo škodnega dogodka, dejansko prejemal. Ali povedano drugače, če se izkaže, da je delovno razmerje prenehalo po volji ali krivdi samega oškodovanca, to pomeni, da je prišlo do pretrganja pravno relevantne vzročne zveze med škodnim dogodkom in izgubo plače.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS24053
ZKP člen 12, 39, 39-5, 44, 44/1, 68, 68/2, 72, 72/1, 128, 337, 371, 371/1-2, 371/1-3, 371/1-8, 371/1-11, 372, 372-1, 372-5.KZ člen 47, 112, 217, 217/1, 217/2.URS člen 22, 23, 28, 28/1, 29, 31. EKČP člen 6.ZS člen 53a, 53a/4, 54, 110, 110/2.
dokazovanje - pravica do sodnega varstva - izločitev izvedenca - izločitveni razlog - kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - izločitev - nedovoljen dokaz - razveljavitev sodbe - sodelovanje pri izdaji odločbe nižjega sodišča - načelo zakonitosti - vpogled v spis - izvedenstvo - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - goljufija - nadaljevano kaznivo dejanje - odločba o kazenski sankciji - zaslišanje obremenilnih prič - zagovornik po uradni dolžnosti - pravica do obrambe z zagovornikom - razrešitev zagovornika - novo sojenje - idealni stek - priprava obrambe - pravica do proste izbire zagovornika - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - obvezna formalna obramba - objektivni test - pravna jamstva v postopku - pravica do nepristranskega sodnika - subjektivni test - učinkovita obramba - strokovno mnenje CKTP - pravica do neposrednega zaslišanja priče -zaslišanje priče izven glavne obravnave - prenehanje teka zastaranja
Sodišču ni mogoče očitati pristranskosti zgolj zaradi tega, ker je izvedenstvo zaupalo izvedenki, ki je zaposlena na Centru za kriminalistično tehnične preiskave.
Če se z odločbo ustavnega sodišča pravnomočna sodba razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje, se določbe KZ in ZKP o zastaranju uporabijo le, če je kazenski pregon zastaral že pred pravnomočnostjo sodbe, ki je bila razveljavljena.
Institut nadaljevanega kaznivega dejanja bi bil v neskladju z načelom zakonitosti, če bi v škodo obdolženca spreminjal obseg inkriminacij oziroma njihov domet ter kaznovalni okvir do te mere, da obdolženec ne bi mogel predvideti, katera od njegovih dejanj bodo imela kazenskopravne posledice in kakšna grožnja s kaznijo spremlja taka ravnanja.