azil – sum zavajanja ali zlorabe postopka – lažna predstavitev razlogov – spreminjanje izjav - omejitev gibanja
Če prosilec za azil lažno prikaže razloge, na katere se sklicuje oziroma če vloži prošnjo z namenom odložiti prisilno odstranitev iz države, se mu lahko omeji gibanje.
azil - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - neskladje izjav - prosilcem ni bila dana možnost, da neskladja pojasnita - odpravljena odločba tožene stranke
V pospešenem postopku je možno odločati le tedaj, če že iz prošnje prosilca za azil izhaja, da sploh ne gre za preganjanje na podlagi narodnosti, rase, vere, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini.
nova škoda - prekluzija - navajanje novih dejstev v pritožbenem postopku - škoda v času sklenitve izvensodne poravnave
Navedbe tožeče stranke o postravmatskem stresnem sindromu pomenijo nedovoljeno pritožbeno novoto, ki jo tožeča stranka ponavlja tudi v reviziji. Vse do zaključka postopka na prvi stopnji se je namreč sklicevala le na novo nastale trajne posledice na vratni hrbtenici in poslabšanje psihičnega stanja, postravmatski stresni sindrom kot vzrok za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti pa je prvič omenila šele v pritožbi z dne 14.7.2004.
azil - način omejitve gibanja - odločanje po prostem preudarku - obrazložitev odločbe
Omejitev gibanja na način iz 2. alineje 2. odstavka 27. člena ZAzil ni edini način omejitve gibanja, zato mora pristojni organ, ki je po navedeni določbi upravičen zadevo rešiti po prostem preudarku, v obrazložitvi odločbe - sklepa o omejitvi gibanja, navesti razloge, zaradi katerih je odredil omejitev gibanja na način iz 2. alineje 2. odstavka 27. člena ZAzil.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS24060
ZKP člen 372, 372/1-1.KZ člen 196, 196/1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - abstraktni dejanski stan - konkretni dejanski stan - neupravičenega prometa z mamili - hramba z namenom prodaje
Če je posamezen znak kaznivega dejanja dovolj določno opredeljen že v zakonu, ga sodišče v opisu konkretnega dejanskega stanu praviloma ne bo ponavljalo, saj bo v opis vključen zakonski znak tudi že del opisa (konkretizacija) dejanskega stanu; to je smiselno zlasti pri opredeljevanju tako imenovanih subjektivnih znakov kaznivega dejanja (kot so denimo: "vedoma", "z namenom", "mu je šlo za to" itd.).
ZDIJZ člen 1, 4.URS člen 137, 137/2, 155.ZN člen 5.
informacija javnega značaja – notar - podatki o dohodku in poslovnem izidu
Tožeča stranka kot notar opravlja dejavnosti skladno z ZN. Zato je nedvomno organ v smislu ZDIJZ. Vendar pa dohodek ter poslovni izid (čisti dobiček) notarja za leto 2004 ni informacija, ki bi kazala na dejstvo ali okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javne službe notariata. Glede na vsebino zahtevanih informacij, ki se nanašajo na poslovanje notarja, torej po mnenju revizijskega sodišča ni mogoče najti nobene povezave z delovnim področjem notarja, torej z načinom izvrševanja pooblastil in obveznosti, ki iz notariata izhajajo. Zato ne gre za informacije javnega značaja v smislu ZDIJZ.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - nepristranskost sojenja
Krajevno pristojnost sodišče zgolj iz razlogov dvoma o nepristranskosti sojenja in brez enakega očitka s strani pravdnih strank, svojega predloga na prenos krajevne pristojnosti ne utemelji v zadostni meri.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 66, 66/1.URS člen 19, 19/2, 20, 20/1, 20/2.ZKP člen 207, 207/2, 392, 392/7.
varstvo ustavnih pravic - pravica do osebne svobode - pripor
Če je v (pravnomočnem) sklepu o podaljšanju pripora le-ta podaljšan "do pričetka prestajanja kazni zapora", je tožnik tudi po (meritorni) odločitvi višjega sodišča, ki ni presojalo pripornih razlogov, - "zakonito" v priporu - na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Upravno sodišče ni pristojno presojati pravilnosti sodnih odločb, izdanih v kazenskem postopku, in samega kazenskega postopka.
Višina odmerjene odškodnine temelji na ugotovitvah v izvedenskem mnenju prim. dr. R. P., izpovedbi tožnika ter medicinski dokumentaciji, pri čemer je sodišče glede na 200. člen Zakona o obligacijskih razmerjih upoštevalo in pravno pravilno ovrednotilo tako bolečinsko obdobje, prestane neugodnosti v času zdravljenja, trajanje in intenziteto prestanega strahu, odražanje posledic škodnega dogodka v tožnikovem vsakodnevnem življenju v smislu zmanjšanja življenjske aktivnosti, starost tožnika ob času škodnega dogodka, kot vsa ostala dejstva, ki jih revizija ponovno poudarja.
Odločitev v izreku izpodbijanih sodb, s katero je tožnica uspela izpodbiti pravno dejanje dolžnice, učinkuje le proti tožencu. Zato ni treba, da bi bila tožba naperjena tudi zoper dolžnico. Z izpodbijanim pravnim dejanjem je pridobil koristi le toženec, zato je po drugem odstavku 283. člena ZOR pasivno legitimiran.
Revizija pa utemeljeno opozarja, da je bila predmet izpodbijanega pravnega dejanja le polovica predmetnega stanovanja in da odločitev nižjih sodišč posega v toženčev že prej pridobljeni delež na tem stanovanju. Ta delež pa ne more biti predmet sodbenega izreka, saj ni bil predmet izpodbijanega pravnega dejanja z dne 16.2.2001.
Tožnik utemeljuje revizijo s ponovnim poudarjanjem okoliščin, ki naj bi po njegovem mnenju upravičevale odškodnino v zahtevanih zneskih. Tak način uveljavljanja zmotne uporabe materialnega prava je jalov, čim se izkaže, da so bila vsa dejstva upoštevana že v pravnomočni sodbi.
ožniki so bili deset let izpostavljeni prekomernim imisijam, pri čemer pa se hiša, v kateri živijo, nahaja v bližini ceste, po kateri se je odvijal moteči promet. Vplivi povečanega prometa, predvsem hrupa tovornjakov, so bili najbolj moteči ponoči. Zaradi nenehnega hrupa in vibracij so bili nenaspani in utrujeni, kar se je odrazilo tudi na njihovem počutju podnevi.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nasprotja v izreku sodbe - protispisnost - nedovoljen dokaz - branje zapisnika o prejšnji izpovedbi - obdolženec kot priča - dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Če se je priča na glavni obravnavi sklicevala na izpoved, ki jo je dala sicer kot obdolženec pred preiskovalnim sodnikom in jo na glavni obravnavi potrdila, sodišče lahko presoja njeno izpoved v celotnem obsegu. Taka odločitev bi lahko bila vprašljiva le, če se priča ne bi sklicevala na izpovedbo, dano v svojstvu obdolženca, ali v primeru, če bi šlo za pričo, ki je oproščena dolžnosti pričevanja.
postopek o prekršku - zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenec za vložitev
Zahtevo za varstvo zakonitosti v zadevah o prekršku sme vložiti edino (vrhovni) državni tožilec, ne pa tudi storilec prekrška. Ta lahko vloži edino pobudo za vložitev izrednega pravnega sredstva pri vrhovnem državnem tožilstvu.
denacionalizacija - pravno nasledstvo - upravičen vlagatelj zahteve za denacionalizacijo
Upravičeni vlagatelji zahteve za denacionalizacijo so le univerzalni pravni nasledniki, zato predlagatelj na osnovi preužitkarske pogodbe ne more biti upravičen predlagatelj zahteve za denacionalizacijo v smislu drugega odstavka 61. člena ZDen. S predložitvijo pooblastila pravnega naslednika razlaščencev po izteku prekluzivnega roka iz 64. člena ZDen ni mogoče z učinkom odobritve opravljenih postopkovnih dejanj sanirati okoliščine, da pravni naslednik ni pravočasno vložil zahtevka.
URS člen 20, 23, 23/1, 157, 157/2.ZUS-1 člen 4, 4/1, 23, 23/1, 28, 28/1, 36, 36/1-2, 36/1-6, 76, 78, 78/1.
varstvo ustavnih pravic - sojenje v nerazumnem roku - osebna svoboda
Razumnost dolžine postopka je treba oceniti glede na okoliščine konkretnega primera, zlasti pa je treba upoštevati zahtevnost zadeve v dejanskem in pravnem pogledu, ravnanje strank, ravnanje pristojnih organov, naravo spora in njegov pomen za tožnika. Predmet subsidiarnega sodnega varstva v upravnem sporu zaradi posega v osebno svobodo je lahko le tisti čas, ko naj bi bil tožnik v priporu brez izdane sodne odločbe.