odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - trk motornega vozila in motorista - vožnja pod vplivom alkohola, brez vozniškega dovoljenja, zaščitne čelade in prižganih žarometov - obojestranska krivda - posredni oškodovanci
Stopnja krivde motorista je bila tako visoka, da opravičuje porazdelitev odgovornosti obeh imetnikov motornih vozil v razmerju 80 : 20. Vožnja pod izjemno močnim vplivom alkohola, zaradi katerega motorist nedvomno ni bil sposoben ustrezno reagirati na dogajanje v prometu (prehitra vožnja brez prižganega žarometa je bila samo najočitnejša manifestacija motoristovega stanja) je odločilno prispevala k nastanku prometne nesreče.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 22, 22/1.ZS člen 97, 97/1, 97/2.ZKP člen 410.URS člen 157, 157/2.
varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu - drugo sodno varstvo
Varstvo pravic obdolženca oziroma obsojenca v kazenskem postopku vključuje in zagotavlja tudi varstvo ustavnih pravic, zato teh pravic (zaradi izostanka negativnega pogoja, določenega v 1. odstavku 4. člena ZUS-1) v upravnem sporu ni mogoče uveljaviti.
Trditveno in dokazno breme glede dovoljenosti revizije je na strani revidenta. Ker ta ni izrecno navedel razloga, določenega v 1. - 3. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1, se revizija zavrže.
objektivna odgovornost delodajalca - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - polnjene zračnice s kompresorjem - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - pravična denarna odškodnina
Toženec v reviziji sprejema materialnopravno pravilno opredelitev, da je bilo polnjene zračnice s kompresorjem v ugotovljenih okoliščinah nevarno, zatrjuje pa, da bi morali sodišči zato, ker se je tožnik tega dela lotil ob izključno lastni odločitvi in bi lahko pretečo nevarnost (ob drugačni izbiri) v celoti odvrnil, uporabiti drugi odstavek 177. člena ZOR o izključni krivdi oškodovanca. Ker je dokazano nasprotno, da je šlo za delo na podlagi izrecnega naročila delodajalca, toženec nima prav.
Revizijsko sodišče pritrjuje razlogom pritožbenega sodišča, da je glede na konkretno ugotovljene okoliščine mogoče govoriti le o prispevku tožnika, ker bi kot izkušen šofer moral biti pri polnjenju zračnice bolj pazljiv, saj ni razpolagal z ustreznimi delovnimi sredstvi (ustrezen tlakomer, varnostna kletka), pritrjuje pa tudi oceni o 20% prispevku.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS24045
ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1-7, 372, 372/1-1, 372/1-4.KZ člen 221, 221/1, 221/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - popolna rešitev predmeta obtožbe - identiteta med obtožbo in sodbo - objektivna identiteta - kršitev kazenskega zakona - pravna kvalifikacija - sprememba pravne kvalifikacije - prikrivanje - opis kaznivega dejanja
Če je sodišče ocenilo, da obtoženkama ni dokazano, da sta vedeli, da je denar pridobljen s kaznivim dejanjem, bi moralo presoditi še, ali zbrani dokazi dajejo dovolj podlage za presojo, da bi to morali in mogli vedeti, in v takem primeru bi lahko samo poseglo v izrek z ustrezno spremembo opisa in pravne kvalifikacije po 2. odstavku 221. člena KZ.
revizija - dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme
Ker je tako trditveno kot dokazno breme za dovoljenost revizije na strani revidenta, revizija, v kateri niso navedeni oziroma pojasnjeni razlogi za njeno dovoljenost, ni dovoljena in se zavrže.
azil - omejitev gibanja - neresnična predstavitev razlogov
Zgolj eno neskladje glede pomembnih okoliščin v prosilčevih izjavah, ki ga prosilec ne zna logično pojasniti, zadošča za utemeljen sklep, da prosilec zlorablja azilni postopek.
Tožena stranka bo morala odločitev o tožnikovi prošnji za azil sprejeti v rednem azilnem postopku, v katerem ne bo odločala samo na podlagi tožnikove prošnje, ampak bo izvedla tudi druge dokaze.
Ker je trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije na strani revidenta, revizija, v kateri niti niso navedeni še manj pa pojasnjeni razlogi za njeno dovolitev, ni dovoljena in se zavrže.
ZAzil člen 27, 27/1-1, 27/1-3. 36, 36/1-1, 36/1-2, 36/1-3, 36/1-5.
azil - omejitev gibanja - sum zlorabe postopka - lažna predstavitev razlogov
Pri odločanju o omejitvi gibanja prosilcu za azil je dokazni standard presoje razlogov nižji kot pri odločanju o prošnji za azil. Zato je po presoji vrhovnega sodišča tožena stranka glede na tožnikove izjave v prošnji za azil imela podlago za sum, da tožnik zavaja azilni postopek z lažno predstavitvijo razlogov, na katere se sklicuje.
Revident ima prav, ko uveljavlja, da mnenja L. B. sodišče ne bi smelo izvesti kot dokaz. Čeprav je to mnenje odraz avtorjevega strokovnega znanja in na njem temelječega prepričanja o okoliščinah nastanka škode v konkretnem primeru, ni mogoče mimo dejstva, da ga je angažirala (tožena) stranka sama in izven postopka, v katerem je bilo odločeno o tožnikovem zahtevku. Po določbah prvega odstavka 244. člena ZPP namreč izvedensko delo opravljajo izvedenci, ki jih določi pravdno sodišče, ki dokazovanje z izvedenci tudi vodi (prvi odstavek 252. člena ZPP). S tem je zagotovljeno, da imata obe stranki možnost sodelovanja in obravnavanja dokaza. Izven postopka izdelano mnenje tako ne more biti dokaz v smislu določb ZPP, ki urejajo dokazovanje. In ker ne more biti dokaz, tudi ne more biti listinski dokaz (nižji sodišči nista šteli, da bi šlo za listino v smislu 244. člena ZPP, kot je mogoče razumeti revizijske trditve). Če bi bila takšna "transformacija" dovoljena, ne bi bil dosežen en od temeljnih ciljev zakonitosti sojenja: poštenost sojenja, ki ga zagotavljata ustavna pravica do izjave in, kot njen procesni odraz, kontradiktornost postopka. Izven postopka pridobljeno izvedensko mnenje lahko sodišče upošteva le kot trditve stranke, ki ga je predložila in se nanj sklicuje.
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - igranje košarke kot del poklicnega usposabljanja policista - objektivna odgovornost
O dejavnosti s povečano nevarnostjo mogoče govoriti tedaj, kadar je ta dejavnost po svoji naravi tako velika, da je kljub zadostni skrbnosti ni mogoče vselej nadzorovati. Igranje košarke, čeprav v okviru obveznega usposabljanja za pridobivanje psihofizične kondicije, ne predstavlja nevarne dejavnosti zaradi povečanega tveganja za zdravje.
pripor - sklep o priporu - odreditev pripora - ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - neogibnost pripora - pravica do pritožbe
Za odreditev pripora (iz razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP) zadošča, če sodišče ugotovi najmanj eno od alternativno naštetih okoliščin, povezanih s kaznivim dejanjem in najmanj eno od tistih, ki zadevajo storilca, ki v medsebojni zvezi utemeljujejo sklep o realni nevarnosti, da utegne obdolženec ponoviti istovrstno kaznivo dejanje.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dokazni postopek - zasliševanje prič - prepoznava oseb - primernost kazenske sankcije - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Če prepoznava ni bila opravljena v skladu z določbo 242. člena ZKP, izpovedba priče o prepoznavi osebe še ni nedovoljen dokaz, ki bi se moral izločiti iz spisov, mora pa biti pri presoji verodostojnosti takšne prepoznave sodišče še posebej pazljivo.
Pogoje za odločanje v pospešenem postopku je potrebno restriktivno razlagati. Vsaka neskladnost v izjavi prosilca še ne pomeni zlorabe oziroma zavajanja postopka.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - vzgoja in varstvo otroka - skupno starševstvo - spremenjene razmere - odtujenost otroka od matere - koristi otroka kot pravni standard - upoštevanje želje otroka - stiki z otrokom
Sin pravdnih strank je ves čas postopka v razgovorih na centru za socialno delo, z izvedenko in s predsednico senata izražal enako in odločno željo, da bi ostal pri očetu. Da gre za jasno izraženo željo, tudi za tožnico v reviziji ni sporno. Otrok tako dejansko živi pri očetu, kjer živita tudi njegovi obe sedaj že polnoletni sestri, okolje v R. pa je ves čas njegov dom, kjer se dobro počuti.
zahteva za sodno varstvo - rok za vložitev - preizkus pravočasnosti - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Če Vrhovno sodišče v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti državnega tožilca ugotovi, da je bila zahteva za sodno varstvo vložena pravočasno, razveljavi sklep o zavrženju zahteve kot prepozne in vrne zadevo v odločanje sodišču prve stopnje.
instrukcijska maksima - načelo iskanja resnice - dokazni postopek - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - spodbijanje odločitve - novi dokazi v pritožbi
Obramba mora v pravnem sredstvu konkretno izpodbijati utemeljitve sodišča, zakaj izvedba določenega dokaza ni potrebna in vsaj verjetno izkazati pravno relevantnost takšnega dokaza na instanci, ki o vloženem pravnem sredstvu odloča.