Če si tožnik z vloženo pritožbo ne morejo izboljšati svojega pravnega položaja, oziroma doseči ugodnejše rešitve, nimajo pravnega interesa za pritožbo. Ker je izkazani pravni interes procesna predpostavka za vodenje vsakega postopka, v tem pritožbenem postopku pa ta ni izkazan, po presoji vrhovnega sodišča pritožba zoper izpodbijano sodbo ni dovoljena. V tem primeru je bila podlaga za omejitev gibanja tožnikom določena v 27. členu ZAzil, zato ne gre za kršitev ustavnih pravic oziroma za odločanje o zakonitosti posamičnega akta oziroma dejanja iz 1. odstavka 4. člena ZUS-1, s katerim bi tožena stranka posegla v človekove pravice in temeljne svoboščine tožnikov, saj je zoper sklep o omejitvi gibanja zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - preprečitev uradnega dejanja uradni osebi - grožnja z neposredno uporabo sile
Grožnja, izrečena z namenom preprečitve uradnega dejanja, se lahko nanaša na neposredno uporabo sile ali na grožnjo z uporabo sile, ki bo sledila takoj, ko bo storilec imel to možnost, seveda pa v takem časovnem obdobju, da je moč zaključiti, da je v neposredni zvezi z opravo uradnega dejanja.
končni zapis – stvarna pristojnost upravnega sodišča
S končnim zapisom ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi, izhajajoč iz predpisa, zato ga tudi ni mogoče šteti za posamični akt, ki sicer nima značaja upravnega akta, ki pa ga je po določbi 2. odstavka 1. člena ZUS mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
zahteva za denacionalizacijo - pravna podlaga - ukrep državnega organa brez pravnega naslova - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme v postopku denacionalizacije je naloženo stranki, ki zahteva vračanje premoženja in ji to nalaga 62. člen ZDen. Če se stranka sklicuje na prisilni ukrep državnega organa, ga mora izkazati z okoliščinami iz 5. odstavka 8. člena ZDen tako, da ustvari prepričanje o tem, da ji je bilo premoženje odvzeto pod videzom izvrševanja pooblastil državnega organa in torej prisilno in tudi neodplačno.
osebno ime - izjava volje v upravnem postopku - preklic izjave volje - soglasje - osebnostne pravice
Soglasje veže stranko najkasneje od takrat naprej, ko vloga (h kateri je bilo podano soglasje) prispe k upravnemu organu. Stranka ne more preklicati soglasja, potem ko soglasje prispe k upravnemu organu.
Zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje ne dopusti revizije, se lahko stranka pritoži le iz razlogov po 2. alinei prvega odstavka 32. člena ZDSS-1, to je, če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.
ZDavP člen 114, 130, 223.ZPSV člen 3. ZDoh člen 16, 19. ZGD člen 250.
vodilni delavec - razrešitev in prenehanje delovnega razmerja - odpravnina - obračun davkov in prispevkov
Toženkina odpravnina predstavlja drug prejemek iz delovnega razmerja v skladu z tretjim odstavkom 3. člena ZPSV, saj je povezana s prenehanjem delovnega razmerja in ne le z razrešitvijo. Od tega prejemka je bilo treba obračunati in plačati prispevke za socialno varnost. Prav tako je bil izplačevalec prejemkov (delodajalec) dolžan od teh obračunati in plačati za delavca tudi davek, glede na določbi 16. oziroma 19. člena ZDoh, po katerih odpravnina, ki je bila izplačana toženki, ni izvzeta.
ZDR člen 112, 112/1, 112/1-3, 112/2, 126, 127, 127/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - bistveno zmanjšano plačilo za delo - boniteta - stimulacija
Ker tožeča stranka ni bila upravičena do izplačila stimulacije, tudi ni prišlo do neupravičenega zmanjšanja plačila za delo in v tem delu ni dokazan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 3. alinee prvega odstavka 112. člena ZDR. Boniteta se šteje za prejemek iz delovnega razmerja, zato se lahko presoja, ali njeno neplačilo predstavlja utemeljen odpovedni razlog po 3. alinei prvega odstavka 112. člena ZDR.
prenehanje delovnega razmerja - dokončnost sklepa - rok za ugovor - zavrženje ugovora
Predmet presoje je odločitev o zavrženju prepoznega ugovora zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja. Če sodišče ugotovi, da je bil ugovor res prepozen (in je torej odločitev delodajalca pravilna), ima to za delavca enake posledice, kot če ugovor sploh ne bi bil vložen: sklep o prenehanju delovnega razmerja je dokončen in pravnomočen.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - utemeljenost odpovednega razloga - pisno opozorilo
Vsako premalo določno ali malomarno ravnanje delavca še ne pomeni resnega in utemeljenega odpovednega razloga in ne preprečuje nadaljevanja delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem.
pokojnina - bivši vojaški zavarovanec - ustavnost in zakonitost
Odločitev sodišča, da ne bo sledilo predlogu tožnika in zahtevalo presoje ustavnosti zakonskih določb, ki so po mnenju tožnika neskladne z Ustavo Republike Slovenije, ne pomeni kršitve določb pravdnega postopka ali zmotne uporabe materialnega prava.
pravica do pokojnine - zamudne obresti - odškodninska odgovornost zavoda
Med splošnimi podlagami za odgovornost za škodo je poleg protipravnosti potrebna tudi odgovornost pravne osebe za škodo, pri čemer mora škodno dejanje predstavljati prekršitev tiste skrbnosti, ki se zahteva pri delovanju pravne osebe v danih okoliščinah (172. člen v povezavi s 170. členom ZOR). Ta pa ni dokazana zgolj zaradi tega, ker je bila odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje spremenjena. Zlasti zato, ker je do tega prišlo šele po tem, ko je Ustavno sodišče razveljavilo prejšnje odločbe sodišč vseh treh stopenj in je sodišče šele v ponovnem postopku tožniku dosodilo pokojnino.
OZ člen 92, 94, 99.ZPP člen 274. ZTPDR člen 15, 83.
delovno razmerje pri delodajalcu - akt o prevzemu delavcev k drugemu delodajalcu - ničnost - pravni interes - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - postopek za uveljavljanje pravic - izpodbojnost - rok
Ničnost se lahko uveljavlja samo v primeru, da je posel sklenjen. Tožnik ne more imeti pravnega interesa za izpodbijanje nekega posla, za katerega sicer meni, da je bil sklenjen, pa ni bil.
Ker je sporazum o prenehanju delovnega razmerja vsebinsko pogodba med dvema strankama in ne enostranska odločitev delodajalca, je imel tožnik dve možnosti: ali uveljavljati pravice po določbah delovno pravnih predpisov ali izpodbijati podpisan sporazum po obligacijskih predpisih.
odškodninska odgovornost zavoda - kapitalizirane obresti od zneskov pokojnine - odškodnina v višini zamudnih obresti
Določba o odškodnini po drugem odstavku 276. člena ZPIZ-1 se razlikuje od odškodnine po določbah ZOR (na katero se sklicuje prvi odstavek istega člena). Ureditev v drugem odstavku predstavlja tudi posebno ureditev odškodnine, za katero ne veljajo določbe ZOR oz. OZ. Pogoji za plačilo takšne odškodnine so namreč že določeni, prav tako tudi višina odškodnine, ki je vezana na višino obračunanih zamudnih obresti.
Pritožbene navedbe, da gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ne predstavljajo utemeljenega pritožbenega razloga zoper sklep o nedopustitvi revizije. Enako stališče velja za navedbe, da je v drugem podobnem primeru sodišče druge stopnje revizijo dopustilo, saj to ne dokazuje, da sporna delna zavrnitev obrestnega zahtevka odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ali da v praksi sodišč druge stopnje glede vsebinske odločitve o tem vprašanju ni enotnosti.
Zgolj dejstvo, da disciplinski organi okoliščin, ki so jih upoštevali pri izbiri oziroma izreku disciplinskega ukrepa, niso izrecno opredelili kot kvalifikatornih okoliščin po 89. členu ZDR/90, ne pomeni, da takih okoliščin niso ugotovili.