Če je test sorazmernosti opravljen pravilno in je bilo ugotovljeno, da je javna korist močnejša kot zatrjevana škoda, je bilo pravilno odločeno, da začasni odredbi ni bilo ugodeno.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - prikrivanje
Za kaznivo dejanje prikrivanja po prvem odstavku 221. člena KZ je dovolj ugotovitev, da je bila stvar pridobljena s kaznivim dejanjem, pri čemer ni potrebno, da bi bil odkrit storilec temeljnega kaznivega dejanja.
azil - ponovna prošnja - spremenjene okoliščine - obstoj istih okoliščin v času prvega odločanja - upravičeni razlog za zamolčanje okoliščin - odločba Ustavnega sodišča
Tožnika sta pri ponovni prošnji za azil navedla nov oziroma drug razlog, to je zaradi vere, vendar tega nista z ničemer niti obrazložila, niti pojasnila. Prav tako tudi nista navedla nobenih dogodkov oziroma okoliščin v zvezi s tem razlogom. Tožnika tudi nista razumno obrazložila, zakaj tega razloga verske narave nista navedla že v prvem azilnem postopku in tega ne pojasnjujeta niti v tožbi oziroma v pripravljalnem spisu. Zato je tudi po mnenju pritožbenega sodišča tožena stranka pravilno sklepala, da opustitev navedbe tega razloga v prvem azilnem postopku (različni veri obeh tožnikov) ni mogoče pripisati upravičenim razlogom na strani tožnikov, zato je pravilno upoštevala odločbo Ustavnega sodišča RS in tudi pravilno odločila na podlagi 41. člena ZAzil.
pripor - podaljšanje pripora - sklep o priporu - razlogi o odločilnih dejstvih - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - drugi kazenski postopki - neogibnost pripora
Če pri odločanju o priporu obstaja verjetnost na ravni utemeljenega suma, da je bilo kaznivo dejanje storjeno, in dokazi in dejstva govorijo za in proti, mora biti odločitev prepuščena nadaljnjemu postopku.
Sodišče prve stopnje je z zavrnitvijo predlaganih dokazov prekršilo pravice obrambe, kršitev pa je vplivala na zakonitost izpodbijane pravnomočne sodbe, saj bi sodišče šele po izvedenih predlaganih dokazih lahko ocenilo, ali je imel obdolženec utemeljen razlog verjeti v resničnost trditev.
končni zapis – stvarna pristojnost upravnega sodišča
S končnim zapisom ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi, izhajajoč iz predpisa, zato ga tudi ni mogoče šteti za posamični akt, ki sicer nima značaja upravnega akta, ki pa ga je po določbi 2. odstavka 1. člena ZUS mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
zahteva za denacionalizacijo - pravna podlaga - ukrep državnega organa brez pravnega naslova - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme v postopku denacionalizacije je naloženo stranki, ki zahteva vračanje premoženja in ji to nalaga 62. člen ZDen. Če se stranka sklicuje na prisilni ukrep državnega organa, ga mora izkazati z okoliščinami iz 5. odstavka 8. člena ZDen tako, da ustvari prepričanje o tem, da ji je bilo premoženje odvzeto pod videzom izvrševanja pooblastil državnega organa in torej prisilno in tudi neodplačno.
osebno ime - izjava volje v upravnem postopku - preklic izjave volje - soglasje - osebnostne pravice
Soglasje veže stranko najkasneje od takrat naprej, ko vloga (h kateri je bilo podano soglasje) prispe k upravnemu organu. Stranka ne more preklicati soglasja, potem ko soglasje prispe k upravnemu organu.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - razlog za sklenitev - - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Tožena stranka je sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi ekonomskega rizika poslovanja, ki je bil povezan z negotovostjo, ali bo obdržala poslovnega partnerja, kar pa ni eden od zakonskih razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - navedba konkretnih odločitev sodišča
Stranka lahko s pritožbo zoper sklep o nedopustitvi revizije uspe le v primeru, če dokaže, da odločitev sodišča druge stopnje glede bistvenega pravnega vprašanja odstopa od konkretnih odločitev Vrhovnega sodišča, ki jih mora v pritožbi določno navesti, oziroma mora v pritožbi določno navesti odločbe sodišč, s katerimi dokazuje glede tega vprašanja neenotno sodno prakso. Zgolj pavšalne trditve o odstopu od sodne prakse oziroma o neenotni sodni praksi ne predstavljajo utemeljenega pritožbenega razloga.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - omejitev sklepanja - začasno povečan obseg dela
Dejstvo, da je tožnica zaradi začasno povečanega obsega dela za ista dela sklenila več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas v skupnem trajanju nekaj več kot leto in pol, ne pomeni nezakonitosti sklenjenih pogodb.
zavrženje revizije - sklep o nedopustitvi revizije
Ker je sodišče druge stopnje ob izdaji svoje sodbe sklenilo, da se revizija ne dopusti, tožena stranka v času veljavnosti tega sklepa revizije ni mogla vložiti (sicer pa je bila tudi pritožba zoper sklep o nedopustitvi revizije pred Vrhovnih sodiščem Republike Slovenije zavrnjena, tako da je sklep ostal v veljavi).
pokojnina v tuji državi - pravica do izbire pokojnine - status zavarovanca
Tožnika ni mogoče šteti med zavarovance, saj je že pridobil pravico do pokojnine na podlagi zavarovalne dobe, ki jo je v glavnem izpolnil pri toženi stranki (Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije). Po določbi drugega odstavka 177. člena ZPIZ-1 zato ne spada v krog oseb, ki bi bile upravičene do izbire in ki bi s tem imele možnost uveljavljanja pravice do starostne pokojnine v Republiki Sloveniji.
odškodninska odgovornost zavoda - kapitalizirane obresti od zneskov pokojnine - odškodnina v višini zamudnih obresti
Določba o odškodnini po drugem odstavku 276. člena ZPIZ-1 se razlikuje od odškodnine po določbah ZOR (na katero se sklicuje prvi odstavek istega člena). Ureditev v drugem odstavku predstavlja tudi posebno ureditev odškodnine, za katero ne veljajo določbe ZOR oz. OZ. Pogoji za plačilo takšne odškodnine so namreč že določeni, prav tako tudi višina odškodnine, ki je vezana na višino obračunanih zamudnih obresti.
pokojnina - bivši vojaški zavarovanec - ustavnost in zakonitost
Odločitev sodišča, da ne bo sledilo predlogu tožnika in zahtevalo presoje ustavnosti zakonskih določb, ki so po mnenju tožnika neskladne z Ustavo Republike Slovenije, ne pomeni kršitve določb pravdnega postopka ali zmotne uporabe materialnega prava.
pravica do pokojnine - zamudne obresti - odškodninska odgovornost zavoda
Med splošnimi podlagami za odgovornost za škodo je poleg protipravnosti potrebna tudi odgovornost pravne osebe za škodo, pri čemer mora škodno dejanje predstavljati prekršitev tiste skrbnosti, ki se zahteva pri delovanju pravne osebe v danih okoliščinah (172. člen v povezavi s 170. členom ZOR). Ta pa ni dokazana zgolj zaradi tega, ker je bila odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje spremenjena. Zlasti zato, ker je do tega prišlo šele po tem, ko je Ustavno sodišče razveljavilo prejšnje odločbe sodišč vseh treh stopenj in je sodišče šele v ponovnem postopku tožniku dosodilo pokojnino.
OZ člen 92, 94, 99.ZPP člen 274. ZTPDR člen 15, 83.
delovno razmerje pri delodajalcu - akt o prevzemu delavcev k drugemu delodajalcu - ničnost - pravni interes - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - postopek za uveljavljanje pravic - izpodbojnost - rok
Ničnost se lahko uveljavlja samo v primeru, da je posel sklenjen. Tožnik ne more imeti pravnega interesa za izpodbijanje nekega posla, za katerega sicer meni, da je bil sklenjen, pa ni bil.
Ker je sporazum o prenehanju delovnega razmerja vsebinsko pogodba med dvema strankama in ne enostranska odločitev delodajalca, je imel tožnik dve možnosti: ali uveljavljati pravice po določbah delovno pravnih predpisov ali izpodbijati podpisan sporazum po obligacijskih predpisih.
Pritožbene navedbe, da gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ne predstavljajo utemeljenega pritožbenega razloga zoper sklep o nedopustitvi revizije. Enako stališče velja za navedbe, da je v drugem podobnem primeru sodišče druge stopnje revizijo dopustilo, saj to ne dokazuje, da sporna delna zavrnitev obrestnega zahtevka odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ali da v praksi sodišč druge stopnje glede vsebinske odločitve o tem vprašanju ni enotnosti.
Zgolj dejstvo, da disciplinski organi okoliščin, ki so jih upoštevali pri izbiri oziroma izreku disciplinskega ukrepa, niso izrecno opredelili kot kvalifikatornih okoliščin po 89. členu ZDR/90, ne pomeni, da takih okoliščin niso ugotovili.