razveljavitev izjave o priznanju očetovstva - napake volje - zmota - sila - prekluzivni rok
Tožnik je 20.9.2003 na CSD podpisal izjavo o priznanju očetovstva prve toženke (podpisal je najmanj šestkrat) pod vplivom sugestij socialne delavke. Ko je med sestankom socialna delavka zapustila skupni prostor, se je nadaljnjemu podpisovanju listin uprl. Takrat je torej sila prenehala. S pretekom enega leta od prenehanja sile oziroma 21.9.2004 je prenehala tožnikova pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne izjave o priznanju očetovstva (prvi odstavek 99. člena OZ).
Dejstvo, da tožnik 10.9.2003 ni dojel, da je izpolnil vse potrebne formalnosti za pravno veljavno priznanje očetovstva, ne omogoča pravnega sklepanja, da je izjavo podpisal v zmoti. Zmota v smislu pravnega pojma iz prvega odstavka 46. člena OZ se mora nanašati na okoliščine, zaradi katerih domnevni oče očetovstva ne bi priznal. Za odločilno okoliščino, kaj podpisuje, je tožnik v času podpisovanja vedel.
odškodnina - neutemeljen odvzem vozila zaradi storitve prekrška izgubljeni dobiček - stroški postopka - odločanje o stroških postopka na matičnem področju
V tožbi ni trditvene podlage za prisoditev odškodnine za izgubljeni dobiček.
O povrnitvi stroškov za odvetnika, ki so tožniku nastali v postopku o prekršku, je treba o njih odločiti na matičnem področju, in njihove povrnitve ni mogoče zahtevati v pravdnem postopku.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS24187
ZKP člen 39, 39/1-2, 150, 159, 227, 227/8, 314, 314/3, 371, 371/1-2, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1-1, 384.ZPol člen 49.KZ člen 311, 311/1, 311/2.URS člen 23, 29, 29/1-3.
izločitev sodnika - razlogi o odločilnih dejstvih - izločitveni razlog - kršitev kazenskega zakona - nedovoljen dokaz - zahteva za izločitev - obrazložitev - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - prepovedan prehod čez državno mejo - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - privilegij zoper samoobtožbo - prikriti preiskovalni ukrepi - uporaba milejšega zakona - rok za zahtevo - snemanje glavne obravnave - zvočni zapis glasu - odreditev ukrepov - začasna odložitev odvzema prostosti - tujec brez predpisanega dovoljenja
Sodišče, ki je odredilo snemanje glavne obravnave, ni bilo dolžno obsojenca posebej poučiti, da utegne zvočni zapis njegovega glasu uporabiti kot dokaz (primerjalno gradivo), saj je obsojenec vedel, da se glavna obravnava snema in je prostovoljno podal izjavo.
Tožnika uveljavljata odškodnino v zvezi z zatrjevano neposlovno odškodninsko odgovornostjo toženke zaradi razširitve pokopališča in pogrebnih obredov, ki so zanju moteči. Odškodninska obveznost je v takšnem primeru lahko podana le v primeru, če soobstajajo naslednje predpostavke: protipravnost ravnanja (škodljivo dejstvo), škoda, vzročna zveza med škodljivim dejstvom in škodo ter krivda povzročitelja škode. Protipravnost ravnanja je podana, če je z njim poseženo v tujo pravico ali pravno zavarovani interes in zato za vzpostavitev odškodninske obveze ne zadošča zgolj objektivna protipravnost, ki se izraža v kršitvi določene pravne norme. V konkretnem primeru to pomeni, da zgolj morebitne pomanjkljivosti v zvezi z upravnimi dovoljenji za razširitev pokopališča ne predstavljajo relevantne protipravnosti ravnanja toženke, če ni bilo hkrati relevantno poseženo tudi v določeno pravico tožnikov ali pa v njun pravno zavarovani interes.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja - odškodninski spor
V odškodninski pravdi proti državi s tožbenimi trditvami, da so tožniku škodo povzročili sodniki Okrožnega in Višjega sodišča v A., je Vrhovno sodišče izključno zaradi zagotovitve videza nepristranskega sojenja, za sojenje namesto Okrožnega sodišča v A. določilo Okrožno sodišče v B.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS24056
ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1-11, 372, 372/1-1, 420, 420/2.KZ člen 126, 126/2-3, 303, 303/1.ZIKS-1 člen 214, 214/2, 235, 235/1.
obrazložitev sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - napad na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti - napad - uradna oseba - paznik - naloge javne varnosti
Napad v smislu kaznivega dejanja napada na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti, je vsaka nasilna uporaba fizične moči proti telesu uradne osebe, ne le taka, ki je bila storjena z namenom "ogrozitve" uradne osebe; kaznivo dejanje se lahko stori z dvema alternativno določenima oblikama, z napadom ali z resno grožnjo z napadom, ne pa samo s kumulacijo obeh izvršitvenih oblik.
odvzem - dejansko bivanje v drugi republiki - če je oseba s svojim delom škodovala interesom Slovenije
Državljanstvo se lahko odvzame, če je poleg pogojev določenih v 1. odstavku 26. člena izpolnjen eden izmed pogojev določenih v 2. odstavku istega člena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - poznanstvo stranke in sodnice pristojnega sodišča - subjektivna nepristranskost sodnika
Dvom o nepristranskosti sodnika (sodnikov) je razlog za izločitev oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, razlog za t.i. nujno delegacijo; zato ne more biti hkrati "drug tehten razlog" za delegacijo v pomenu določbe 67. člena ZPP.
nepravdni postopek - postopek ureditve stikov med starši in otroki - dovoljenost revizije
Ker za postopek urejanja stikov med otrokom in starši oziroma drugimi osebami, s katerimi je otrok družinsko povezan in nanje osebno navezan, zakon ne predvideva revizije, je ta nedovoljena.
ZKP člen 372, 372/1-1.KZ člen 181, 181/1, 183, 183/1, 183/4.
kršitev kazenskega zakona - sila - zakonski znaki kaznivega dejanja - spolno nasilje - obstoj kaznivega dejanja - spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let
Blokiranje kljuke zaprtih vrat vozila in posledično možnost izvajanja psihičnega prisiljenja pomeni uporabo sile.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - kasnejša navedba vrednosti spornega predmeta - subjektivna kumulacija zahtevkov
Tožnik ima pravico tožbo kadarkoli samoiniciativno popraviti oziroma dopolniti z manjkajočimi sestavinami. Če mu mora to po uradni dolžnosti naložiti sodišče (in ima tedaj pravico to storiti do izteka sodnega roka, ki je določen v sklepu, s katerim mu je naložena odprava pomanjkljivosti), je toliko bolj upravičen to storiti samoiniciativno (kadar sodišče prezre 45. člen ZPP, ali zmotno meni, da ni podlage za vrnitev tožbe v dopolnitev).
Odmera odškodnine za telesne bolečine, strah, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in za duševne bolečine zaradi težke invalidnosti svojca.
ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti in uspešno izvedbo kazenskega postopka - varščina - kdaj varščina zapade - pobeg obsojenca - nastop kazni - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je sodišče ugotovilo, da je obsojenec pred nastopom kazni pobegnil, je pravnomočni sklep, da varščina pripade proračunu, pravilen.
Tožeča stranka je kot vrednost zahtevka navedla 667,66 EUR (prej 160.000 SIT). Ker ta vrednost ne dosega revizijskega praga 4.172,92 EUR, revizija ni dovoljena.