KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSC00074375
URS člen 31. KZ-1 člen 122, 135, 135/1, 135/2, 155, 155/1. ZJRM-1 člen 6, 6/1. ZKP člen 10, 10/1.
res iudicata - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - odločba o prekršku - kršitev kazenskega zakona - zavrnitev obtožbe
Ugotovitev identitete dejanskega stanja in posledic postopka o prekršku zaradi prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 in v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 135. člena KZ-1.
ZPP člen 213, 254, 254/2, 254/3. ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - izostanek z dela - obvestilo delodajalcu o razlogih odsotnosti - odločba o ugotovljeni nezmožnosti za delo - sposobnost razsojanja - neizvedba predlaganih dokazov - izvedenec psihiatrične stroke - postavitev novega izvedenca - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnica je bila na podlagi odločbe ZZZS z dne 1. 4. 2021 od dne 22. 4. 2021 dalje zmožna za delo v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno, kljub temu pa na delo ni prišla in toženke ni obvestila o razlogih za svojo odsotnost. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica vedela, da nima urejenega bolniškega staleža od 19. 3. 2021 tudi, če odločbe ZZZS z dne 1. 4. 2021 ni prejela. Zadnja odločba ZZZS, s katero je tožnica razpolagala, se je nanašala na čas do 18. 3. 2021, zato je tožnica vedela, da od 19. 3. 2021 nima urejenega bolniškega staleža, kar je zaslišana tudi potrdila, zato bi se morala pozanimati o svojem statusu od 19. 3. 2021, česar pa ni storila, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je bila hudo malomarna. Kot je pojasnilo sodišče prve stopnje, bi povprečno skrben človek moral vedeti, da mora po izteku bolniškega staleža ali nazaj na delo ali pa si nadalje urediti bolniški stalež. To velja tudi za tožnico, kot visoko izobraženo delavko, ki je vedela, da ima bolniški stalež urejen le do 18. 3. 2021, njeno zdravstveno stanje pa na to ni vplivalo, kot je to pojasnila sodna izvedenka, zato pritožba neutemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje ni vzelo v obzir tožničinega zdravstvenega stanja.
Če želi lastnik gospodujočega zemljišča uspeti z zahtevkom na priposestvovanje stvarne služnosti, mora dokazati, da je bila pot preko služečega zemljišča uporabljana ravno za potrebe gospodujočega zemljišča. Če so pot uporabljali lastniki drugih nepremičnin, ne pa gospodujoče, to na priposestvovanje stvarne služnosti v korist gospodujočega zemljišča ne vpliva.
Ugotovljeno je bilo, da sta mu vožnjo po sporni poti do garaže dovolila starša kot solastnika služečega zemljišča. V tem delu je bil ugotovljen prekarij, takšna uporaba pa ne more privesti do priposestvovanja.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - neobličnost pogodbe - plačilo za delo - trditveno in dokazno breme - materialno trditveno in dokazno breme - procesno trditveno in dokazno breme - stroški pravdnega postopka - končno poročilo
Ni sporno, da je toženka naročila delo pri tožnici. Plačila se ne more braniti s trditvijo, da ne po takšni ceni in v takšni količini, kot zatrjuje tožnica, če pri tem ne navede, po kakšni ceni in v kakšni količini pa je delo naročila, in sploh ne predloži kakšnega dokaza, ki bi izpodbil tožničine trditve in predložene dokaze.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - potrošniški kredit - švicarski franki (CHF)
Začasno odredbo ureditvene vsebine je v obravnavani zadevi, upoštevaje zlasti tudi vsebino sodbe SEU v zadevi C-287/22, mogoče izdati tudi ob izpolnjenosti pogoja iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ.
motenje posesti - postopek v pravdi zaradi motenja posesti - trditveno in dokazno breme - neodziv vabilu za narok - prepričljiva dokazna ocena - ugotovitveni tožbeni zahtevek
Stranke postopka se niso dolžne odzvati na vabilo sodišča na zaslišanje in jih v zaslišanje ni mogoče prisiliti. Sklepanje tožnikov, zakaj prva toženka na zaslišanje ni prišla, pa predstavlja zgolj ugibanje tožnikov. Ob tem pritožbeno sodišče dodaja, da je bilo na tožnikih dokazno breme glede zatrjevanega motilnega ravnanja.
ZPP člen 337, 339, 339/1, 339/2, 443, 443/1, 458, 458/1.
pogodba o opravljanju upravniških storitev - posli rednega upravljanja - pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - nedovoljeno navajanje novih dejstev v pritožbi
Navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi, skladno z določbo 337. člena ZPP, ni dopustno, razen v primeru izpolnjenosti zakonskih pogojev. V sporih majhne vrednosti pa bi morala toženka navesti vsa dejstva in predlagati dokaze v odgovoru na tožbo oz. v odgovoru na njeno dopolnitev. Toženka v pritožbi ne navaja in ne specificira, katere materialne ali procesne absolutne bistvene kršitve uveljavlja v pritožbenem postopku. Izpodbija predvsem ugotovljeno dejansko stanje sodišča prve stopnje, kar pa ni dopusten pritožbeni razlog, zato se pritožbeno sodišče do teh navedb niti ne opredeljuje.
ZPP člen 155, 339, 339/2, 339/2-14. Odvetniška tarifa (1995) člen 6, 6/4. Odvetniška tarifa (1995) tarifna številka 20, 20-2, 20-3, 20-4, 21, 21-2, 43, 43-1, 43-2, 43-3, 43-4. ZOdv člen 20, 20/1. ZS člen 3, 3/1.
stroški pravdnega postopka - pritožba zoper sklep o stroških postopka - obrazloženost odločitve o stroških postopka - potrebni pravdni stroški - posvet s stranko - študij spisa - pripravljalni narok - stroškovnik - kratek dopis in obvestilo - pripravljalna vloga - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko
Sodišče mora obrazloženo pojasniti, zakaj določenih stroškov, ki jih je stranka priglasila, ni priznalo kot potrebnih.
Sestava stroškovnika, s katerim stranka priglasi stroške opravljenih procesnih dejanj (sestavljanja vlog in zastopanja na narokih), je logično povezana s samimi temi dejanji in je že zajeta v tarifnih številkah, s katerimi so ovrednotena ta dejanja.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00073973
ZObr člen 97e. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 2, 2-1, 3, 3-1.
razlika v plači - stalna pripravljenost - vojaška oseba - delovni čas - uporaba direktive - ustrezna trditvena podlaga - varovanje državne meje - usposabljanje - dokazno breme
Sodišče je po izvedenem dokaznem postopku pravilno ugotovilo, da se tudi logisti, ki nudijo podporo vojaškim vajam in usposabljanju, s tem urijo, ugotovilo pa je tudi, da bi se s sistemom rotacij lahko podiral proces in s tem cilji vadbe oziroma usposabljanja, kar so izpovedale tudi vse zaslišane priče. Temeljni razlog za zavrnitev zahtevka je v tem, da izvajanje vojaških vaj in usposabljanj skupaj z logistično podporo zahteva vzpostavitev oziroma posnemanje takšnih pogojev, ki bi veljali v izrednih ali vojnih razmerah, zato so tovrstne dejavnosti izključene iz področja Direktive 2003/88/ES.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je varovanje državne meje, ki ga je v spornem obdobju opravljal tožnik, kontinuirana naloga v vojski, ki jo je mogoče izvesti tudi z rotacijo, in pravilno zaključilo, da gre za aktivnosti, ki niso izključene iz določb Direktive 2003/88/ES.
ZIZ člen 191, 191/3. ZPP člen 365, 365-3. URS člen 22.
varščina - vrnitev varščine - nakup nepremičnine na javni dražbi - nelegalna gradnja - razkritje podatkov - pravna napaka - javna dražba nepremičnin - pravica do izjave
Za nelegalno gradnjo gre tudi tedaj, če sicer obstaja gradbeno dovoljenje, vendar pa zgrajeni objekt bistveno (na način, ki ne dopušča uskladitve s pogoji izdanega gradbenega dovoljenja) odstopa od dovoljenega.
Nova tožba je dopustna, kadar se (tudi enak zahtevek) opira na drugo dejansko (tožbeno) podlago, kot je bila v prejšnji pravdi. Glede na navedeno je, tudi če bi bilo o zahtevku tožnika za priznanje delovnega razmerja z vsemi pravicami za določeno obdobje že odločeno, vendar na podlagi druge podlage (dejansko opravljanje dela oziroma zloraba), odločitev sodišča prve stopnje, da se toženkin ugovor pravnomočno odločene stvari (delno) zavrne, pravilna.
ZDavP-2 člen 37,37/3, 397, 397/1, 397/1-14a. ZP-1 člen 155,155/1. ZPlaSSIED člen 99,99/1.
odgovornost pravne osebe za prekršek - transakcijski račun - zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje v konkretnem primeru v okviru odločanja o odgovornosti ni vsebinsko presodilo navedbe iz zahteve za sodno varstvo, da je bil transakcijski račun podjetja enostransko zaprt s strani banke. Prekrškovni organ v plačilnem nalogu te okoliščine ni navedel. Tudi sodišče prve stopnje zavestno in voljno sestavino direktnega naklepa v šesti točki obrazložitve izpodbijane sodbe navezuje zgolj na okoliščine, da odgovorna oseba ni ponovno odprla transakcijskega računa po zaprtju dne 20. 10. 2022; ne opredeli pa se do vsebine teh sestavin ob upoštevanju v ZSV zatrjevanega dejstva, da ni bila odgovorna oseba pravne osebe tista, ki je TRR zaprla. Logična predpostavka odgovornosti za prekršek je dejstvo, da je posameznik objektivno zmožen zadostiti zavezujoči (zapovedni ali prepovedni) normi, katere kršitev je določena kot prekršek.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8. ZPP člen 214, 214/2. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 106.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - neupravičena odsotnost z dela - pravočasnost odpovedi - dokazovanje neprerekanih dejstev - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Ključen trenutek za presojo pravočasnosti izredne odpovedi je seznanitev direktorice toženke s kršitvami tožnika. Tudi, če so nekateri tožnikovi sodelavci pred 16. 6. 2021 opazili, da je tožnik nepojasnjeno odsoten z delovnega mesta, je bila direktorica toženke, ki je edina pristojna sprejeti odločitev o podaji izredne odpovedi, s tem seznanjena šele 16. 6. 2021 in je takrat pričel teči rok za podajo odpovedi. Glede na to, da tožnik ni vpisoval svoje odsotnosti med delovnim časom v evidenco prisotnosti, se toženka s kršitvami ni mogla seznaniti s pregledom evidence prihodov in odhodov z dela.
Toženka je dokazala, da držijo očitki iz izredne odpovedi glede večkratne neupravičene odsotnosti tožnika z delovnega mesta v času obvezne prisotnosti brez evidentiranja in dovoljenja nadrejene osebe. S tem je toženka dokazala, da je tožnik naklepoma huje kršil svoje pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, s čimer je izkazala obstoj odpovednega razloga iz 2. alineje drugega odstavka 110. člena ZDR-1.
Glede na naravo tožnikovega dela, od izpolnjevanja njegovih delovnih obveznosti je odvisna pravočasna sestava in odhod vlakov iz Zaloga, varnost v železniškem prometu, je toženka s tem, ko je dokazala, da tožnika dlje časa neupravičeno ni bilo na delovnem mestu v času obvezne prisotnosti, dokazala, da je utemeljeno izgubila zaupanje v njegovo delo, zaradi česar z njim ni mogla nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
postopek zavarovanja z začasno odredbo - predlog dolžnika za ustavitev postopka in razveljavitev opravljenih dejanj v zvezi z začasno odredbo - ustavitev postopka zavarovanja - izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve - izbris iz zemljiške knjige - čas veljavnosti začasne odredbe - prenehanje veljavnosti začasne odredbe - sprememba zakona - novela ZIZ-J - sprememba okoliščin po izdaji začasne odredbe - potrebnost izdaje začasne odredbe - izvršilni postopek - zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi
Če je sklep o izvršbi zaznamovan v zemljiški knjigi, tedaj v tem delu sklep o začasni odredbi ni več potreben (drugi odstavek 278. člena ZIZ).
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3. ZST-1 člen 13, 13/1.
procesna predpostavka za pritožbo - pritožba se šteje za umaknjeno - plačilo sodne takse - pritožba zoper sklep - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje
Sklep o (delni) oprostitvi plačila sodne takse za postopek na prvi stopnji glede na prvi odstavek 13. člena ZST-1 učinkuje tudi za takse pred sodiščem druge stopnje. Sodišče prve stopnje je toženca oprostilo plačila sodne takse nad zneskom 44,00 EUR tako za postopek na prvi stopnji kot za pritožbeni postopek. S tem, ko je toženec plačal 44,00 EUR in sodišče obvestil, da se navedeno plačilo nanaša na plačilo takse za pritožbo, je izpolnil procesno predpostavko za vložitev pritožbe (prvi in drugi odstavek 105.a člena ZPP).
poklicno zavarovanje - vzorčni postopek - pravnomočna odločitev
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo pravnomočno odločitev v vzorčnem postopku, saj v tem postopku obravnavana zadeva nima bistvenih posebnosti. Stranka (toženka), ki je imela možnost sodelovati v vzorčnem postopku, v prekinjenih postopkih ne more oporekati dejanskim in pravnim ugotovitvam in stališčem, ki jih je zavzelo sodišče v vzorčnem postopku.
sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse - pravna oseba - bolezen zakonitega zastopnika
Ne držijo pritožbene navedbe, da zaradi bolezni zakonitega zastopnika tožene stranke ni bilo osebe, ki bi lahko plačala sodno takso. Tožena stranka je imela pooblaščenca, s katerim bi lahko te zadeve uredila. Tožena stranka je pravna oseba, in bolezni njenega zakonitega zastopnika ni mogoče enačiti z boleznijo fizične osebe, saj morajo njen zakoniti zastopnik ali družbeniki poskrbeti, da družba posluje.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00073507
KPJS člen 46, 46/2, 46/3. ZObr člen 97e. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1-3, 17. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 4, 4-2. ZPP člen 214, 214/2.
stalna pripravljenost - neposredna uporaba direktive - delovni čas - varovanje državne meje
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo, kakšna je bila narava dejavnosti, v okviru katere je bila tožniku odrejena pripravljenost, in se mu ni bilo potrebno opredeliti le do tega, ali je bilo delovni čas mogoče načrtovati.
Sodišče prve stopnje je v zvezi z vajami (preverjanje, ocenjevalec in kontrolor) pravilno presodilo, da je podana izjema od uporabe Direktive 2003/88/ES, ker sistem rotacij zaposlenih, ki bi omogočal zagotoviti spoštovanje zahtev direktive, ni primeren (2. alineja); tako je izjemo opredelilo Sodišče EU, ne pa, kot neutemeljeno prikazuje tožnik v pritožbi, da rotacije sploh ne bi bile mogoče. Ob presoji, da je podana izjema (2. alineja), sodišče prve stopnje ni bilo dolžno presojati, ali bi se uporaba direktive z naložitvijo dolžnosti zadevnim organom, da uvedejo sistem rotacije ali načrtovanja delovnega časa, lahko izvedla le v škodo dobre izvedbe vojaških operacij v pravem pomenu besede (4. alineja).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00074631
ZKP člen 372, 372-4, 403, 511, 511/5. KZ-1 člen 82, 82/3, 83.
sodna rehabilitacija - izbris obsodbe iz kazenske evidence - pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence - kršitev kazenskega zakona
Pritožbeno sodišče tako pritrjuje zagovorniku, da je podana kršitev kazenskega zakona iz 4. točke 372. člena ZKP v zvezi s 403. členom ZKP, saj je prvostopenjsko sodišče na pravilno ugotovljeno dejansko stanje napačno uporabilo kazenski zakon, ko je štelo, da začne teči rok, v katerem obsojeni po 83. členu KZ-1 ne sme storiti novega kaznivega dejanja, od obsodbe dalje, kar pa terja razveljavitev izpodbijanega sklepa. V novem postopku bo sodišče prve stopnje zadevo ponovno preučilo in pri odločanju o prošnjah za izbris obsodbe na podlagi 83. člena KZ-1 najprej ugotovilo, ali je obsojenec v obdobju, relevantnem za presojo pogojev za sodno rehabilitacijo (9. 2. 2021 - 9. 8. 2023), storil novo kaznivo dejanje. Če bo ugotovilo, da obsojenec ta formalni (zakonski) pogoj za izbris iz 83. člena KZ-1 izpolnjuje, pa bo v nadaljevanju pri presoji obsojenčeve prošnje za sodno rehabilitacijo upoštevalo vedenje obsojenca po prestani kazni, naravo kaznivega dejanja in druge okoliščine, pomembne za izbris obsodbe, kot določa navedeni člen. Odvisno od teh ugotovitev bo nato ponovno ocenilo, ali sta prošnji za izbris obsodbe utemeljeni.
gospodarski spor majhne vrednosti - upravnik poslovne stavbe - pasivna stvarna legitimacija - sprememba lastništva - obvestilo upravniku o spremembi lastništva posameznega dela
V sodni praksi je bilo že večkrat sprejeto stališče, da je stroške upravljanja in obratovanja dolžan plačati dobroverni lastniški posestnik ("dejanski lastnik"), čeprav v zemljiški knjigi ni vpisan kot lastnik. Bistveno je, da je upravnik o prenosu lastninske pravice ustrezno obveščen.