izvršba za izterjavo nedenarne terjatve - ugovor po izteku roka - prenehanje terjatve - statusno preoblikovanje družbe - formalno statusno preoblikovanje - identiteta pravne osebe - pravica družbenika do vpogleda - izvršilni naslov - sodna praksa kot pravni vir
Dolžnikov ugovor v bistvenem temelji na navedbah, da je zaradi preoblikovanja družbe z omejeno odgovornostjo v delniško družbo upnik izgubil položaj družbenika, s tem pa tudi članske pravice, med katere sodi pravica do informacij in vpogleda v dokumentacijo. Sodišče je te navedbe pravilno zavrnilo kot neutemeljene. Pri spremembi d.o.o. v d.d. gre za formalno statusno preoblikovanje oziroma za spremembo pravnoorganizacijske oblike družbe. Prvotni d.o.o. ob tem ne preneha in se d.d. ne ustanovi na novo, temveč je d.o.o. od učinkovanja statusnega preoblikovanja naprej d.d., ki je ista pravna oseba, kot je bila prej d.o.o., z istimi identifikacijskimi znaki (davčna in matična številka). Formalna statusna preoblikovanja se namreč opravijo po načelu ohranjanja identitete družbe, s čimer se omogoči neprekinjeno poslovanje gospodarske družbe. Takšno statusno preoblikovanje ob kontinuiranem obstoju družbe zato ne vpliva na že pravnomočno ugotovljene obveznosti družbe in s tem tudi ne na pravico družbenika do vpogleda v poslovne knjige, ki je bila pravnomočno priznana z izvršilnim naslovom. Kljub temu, da upnik formalnopravno sicer ni več družbenik d.o.o., ki se je preoblikovala v d.d., je bistveno, da poslovne knjige družbe še vedno obstajajo in se kljub preoblikovanju še naprej vodijo, pravica do vpogleda v te knjige pa je bila upniku kot takratnemu družbeniku že priznana s pravnomočnim in izvršljivim izvršilnim naslovom
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSK00072594
ZPND člen 19, 22č. ZIZ člen 226. URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - kršitev prepovedi - obstoj kršitve - pravica do sodelovanja v postopku - pravica do izjave - pravica do predlaganja in izvedbe dokazov - izrek denarne kazni - pravica do pritožbe
Sodišče prve stopnje je sledilo navedbam predlagateljev, da je prvi nasprotni udeleženec kršil prepoved približevanja dne …. in mu zaradi tega naložilo, da poravna izrečeno denarno kazen. Slednji v pritožbi upravičeno opozarja, da je v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevanim kršitvam nasprotoval in za svoje navedbe predlagal določene dokaze (med drugim zaslišanje udeležencev). Prvostopenjsko sodišče je njegova stališča zavrnilo, brez da bi izvedlo predlagane dokaze, prav tako pa ni pojasnilo, zakaj teh dokazov ni izvedlo.
odločitev o pravdnih stroških - odločitev po temelju - pravnomočna odločitev
Ker sta odločitev o glavni stvari (ugotovitev obstoja stvarne služnosti, varstvo služnosti) in odločitev o temelju glede povračila pravdnih stroškov že pravnomočni, z izpodbijanim sklepom pa so bili stroški tožnika (zgolj) odmerjeni, pritožba ne more uspeti z navedbami glede nepravilnosti in nezakonitosti odločitve o glavni stvari, prav tako tudi ne z ugovori glede odločitve, da je toženec dolžan povrniti tožniku njegove stroške postopka.
ZFPPIPP člen 383b, 383b/1, 399, 399/3, 399/4, 399/4-3, 406, 406/1-1. ZPP člen 337, 337/1.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - nesorazmerno prevzemanje obveznosti - zastavna pogodba - posojilo - kršitev obveznosti - ius novorum
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da obstoji ovira za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP, ker je dolžnica s podpisom zastavne pogodbe za najem posojila v višini 196.200,00 EUR prevzela obveznosti, ki so bile nesorazmerne z njenim premoženjskim položajem. Dolžnica dejstev, ki predstavljajo podlago, na katero je sodišče prve stopnje oprlo obstoj zakonske domneve o zlorabi pravice do odpusta obveznosti, v pritožbi ne prereka.
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da ni pogojev za odpust obveznosti tudi iz razloga, ker je dolžnica kršila svoje obveznosti iz 383.b člena ZFPPIPP. Dolžnica v pritožbi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da se kljub izkazanemu vabilu ni udeležila pripravljalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo v pravdni zadevi zaradi ugotovitve skupnega premoženja, da svojega izostanka ni opravičila kljub izkazanemu vabilu, kot tudi, da o svojem izostanku ni obvestila niti stečajne upraviteljice.
Enajsti odstavek 56. člena ZSV ne ureja prenehanja delovnega razmerja direktorja oziroma prenehanja (veljavnosti) njegove pogodbe o zaposlitvi, ampak le (imenovanje in) razrešitev direktorja s strani ministra. Direktor je kot poslovna oseba v dvojem razmerju z zavodom (centrom za socialno delo), in sicer na eni strani v korporacijskem razmerju, ki je prenehalo z razrešitvijo, in na drugi strani delovnopravnem. Slednje razmerje lahko preneha le na enega od načinov, ki jih določa ZDR-1.
Glede na to, da ZSV primera (načina) prenehanja pogodbe o zaposlitvi ne določa, je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je tožnici z razrešitvijo, ki je vplivala na korporacijsko razmerje, prenehalo tudi delovno razmerje.
ZPP člen 155, 155/1, 163, 163/4. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2.
nagrada za delo odvetnika - potrebni pravdni stroški - plačilo odvetniških storitev - stroški začasnega zastopnika - vrednost spornega predmeta - odvetniška tarifa
Ker je šesto tožena stranka upravičena zgolj do povrnitve stroškov, ki so za pravdo potrebni, je potrebno pri presoji, ali je izpolnjen objektivni kriterij potrebnosti, izhajati iz vsebine konkretne pritožbe in odgovora nanjo, in ne zgolj iz dejstva, da je začasni zastopnik opravil storitev, kot se to trdi v odgovoru na pritožbo.
Tako pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da glede na številne pripombe, ki jih je podal tožnik zoper izvedensko mnenje v vlogi z dne 8. 11. 2022, sodišče prve stopnje konkretnih razlogov o tem, zakaj je štelo izvedensko mnenje za popolno, oziroma zakaj je zavrnilo dokazni predlog s postavitvijo drugega izvedenca gradbene stroke, ni navedlo. S tem je kršilo načelo kontradiktornosti iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZFPPIPP člen 379, 379/4, 379/4-2, 379/4-3, 379/5, 379/6.
končanje stečajnega postopka brez razdelitve stečajne mase upnikom - ugovor upnika - predujem za stroške procesnih dejanj - neplačilo predujma - domneva umika ugovora - umik ugovora
Pritožnik s ponavljanjem dotedanjih navedb z ničemer ne izpodbija pravilnih ugotovitev izpodbijanega sklepa, saj se ne sklicuje na nobenega od razlogov, ki bi se nanašali na zaključke sodišča prve stopnje glede plačila predujma po 379. členu ZFPPIPP in kar bi lahko bilo predmet pritožbene presoje. Določba 379. člena ZFPPIPP je kogentna in je ni mogoče spreminjati s (ponovnim) problematiziranjem dosedanjega poteka stečajnega postopka.
ZST-1 člen 19, 19/1, 19/2, 30, 30/1. ZGD-1 člen 390.
izpodbijanje skupščinskega sklepa - sklep o uporabi bilančnega dobička - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - prosti preudarek sodišča
Glede določitve vrednosti spornega predmeta v zvezi z uveljavljanjem neveljavnosti skupščinskih sklepov ZPP nima posebnih določb, skladno z določbami 19. do 29. člena ZST-1 pa se vrednost spornega predmeta določa po prostem preudarku ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera, predvsem obsega in pomena predmeta ter premoženja in dohodkov strank (prvi odstavek 30. člena ZST-1).
S tem v zvezi se pritožnica sklicuje na svoj ekonomski interes in trdi, da se vrednost spora določa po ekonomski pomembnosti spora zanjo, kar se vrednoti po odstotku udeležbe tožnice v toženki, pomnoženo s celotno vrednostjo skupščinskega sklepa. Vendar sporov v zvezi z izpodbijanjem veljavnosti sklepov skupščine delniške družbe ne gre uvrščati med premoženjske spore in v tej zadevi ni mogoče govoriti o ekonomskem interesu zgolj tožnice. Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz stališča, da odločitev o neveljavnosti skupščinskega sklepa v tej zadevi velja za vse delničarje, tudi za tiste, ki v postopku niso udeleženi in se zato vrednost spornega predmeta ne more določiti izključno glede na vrednost delnic, ki jih ima tožeča stranka.
ZPP člen 270, 270/1, 270/1-15, 270/1-20, 270/3, 363, 363/1.
pripombe na izvedensko mnenje - rok za pripombe zoper izvedensko mnenje - predlog za podaljšanje roka - sklep procesnega vodstva - nedovoljena pritožba zoper sklep procesnega vodstva - zavržena pritožba
Sklep o (ne)podaljšanju roka za podajanje pripomb na izvedeni dokaz je sklep procesnega vodstva, zoper katerega po 15. in 20. točki prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 270. člena ZPP ni pritožbe.
Povečanje višine zavarovane terjatve v tožbenem zahtevku hipotekarne tožbe, ki se po višini ujema z ocenjeno vrednostjo zastavnega predmeta pomeni spremembo vrednosti spornega predmeta zaradi razširitve tožbenega zahtevka, ki predstavlja podlago za odmero dodatne sodne takse.
prenehanje obveznosti s poplačilom - izpolnitev obveznosti solidarnega dolžnika - stroški postopka - izpolnitev obveznosti pred koncem glavne obravnave
Ni sporno, da je bila terjatev plačana s strani enega od solidarnih dolžnikov v mesecu aprilu 2022, in sicer po vložitvi tožbe (dopolnitvijo predloga za izvršbo, ki je bil vložen 26. 11. 2021), in pred izdajo sodbe, ki je bila 17. 3. 2023. Obveznost je prenehala pred izdajo sodbe, zato je bilo treba ob pravilni uporabi materialnega prava (270. člen OZ) sodbo spremeniti tako, da se tožbeni zahtevek zavrne.
Tožeča stranka neutemeljeno zahteva, da se ji povrnejo stroški postopka, češ da je bil predlog za izvršbo potreben in tudi njegova dopolnitev. Če bi tožbo umaknila, potem ko je bila terjatev plačana, bi sodišče to lahko upoštevalo (158. člen ZPP). Tega pa ni storila, čeprav je od plačila do izdaje sodbe preteklo skoraj leto dni. Ker torej ni tako ravnala, je sledila odločitev o tožbenem zahtevku. Ta je sedaj spremenjena, toda ne na podlagi umika tožbe, pač pa na podlagi pritožbe; tožbeni zahtevek je zavrnjen, zato je zavrnjen po načelu uspeha tudi njegov stroškovni del. Pritožbi je bilo zato treba v celoti ugoditi in sodbo spremeniti tako, da se zavrne tožbeni zahtevek s stroškovno posledico vret (4. in 5. alineja 358. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00075810
OZ člen 285, 285/1, 619, 642, 642/3. ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - izpolnitev naročila - delna izpolnitev pogodbe - pravica do plačila za delo - sklepčnost tožbe
OZ ne vsebuje izrecne določbe o tem, kdaj pridobi podjemnik pravico do plačila. Drži, da jo sodna praksa izpeljuje iz osrednje značilnosti podjemnikove storitvene obveznosti kot obligacije rezultata. Podjemnik ne pridobi pravice do plačila za opravljen posel le z dokončanjem posla, temveč z izročitvijo posla naročniku oziroma, ko mu omogoči, da opravljeni posel uporabi za namen, zaradi katerega je sklenil podjemno pogodbo. Posel je opravljen, če je naročnik prevzel izvršeno delo. To pomeni, da ga je potrdil (tretji odstavek 642. člena OZ) ali prevzem zavrnil brez utemeljenega razloga.
Sklepčnost tožbe je materialnopravna predpostavka za utemeljenost tožbenega zahtevka, ki pomeni, da iz dejstev, navedenih v tožbi, izhaja v zahtevku zatrjevana pravna posledica. Bistveni element sklepčnosti je logična povezanost tožbenega zahtevka s tožbenimi trditvami. Za sklepčnost tožbe pri podjemni pogodbi na podlagi 619. člena OZ zadošča, da tožeča stranka navede, da ji je tožena stranka naročila opravo določenega posla, da je tožeča stranka posel opravila in da tožena stranka ni izpolnila zaveze o plačilu.
Ker tožeča stranka plačila za neizvedena dela ne vtožuje, pač pa zahteva le plačilo za izvedena in tožencu izročena pogodbena dela, tožena stranka pa je delno izpolnitev brez ugovorov o napakah in napačni izpolnitvi sprejela, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dolžna plačati tudi izvedena, prevzeta, a še neplačana dela.
priča - povrnitev krivdno povzročenih stroškov - krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - vabilo priči za zaslišanje - vročanje sodnih pisanj - stroški za vročanje pisanj - pooblaščeni vročevalec
Število neuspešnih vročitev, ob dejstvu, da je A. A. vedel za svoj status v tekočem kazenskem postopku (potrdilo o vročitvi) , glede na protispisnost pritožbenega zaključka o nepravilnem ravnanju poštnega uslužbenca, tudi po presoji sodišča druge stopnje izkazuje, da so stroški pooblaščenega vročevalca, odrejenega zaradi pričinega ravnanja, nastali prav po krivdi A. A.
Sicer pa sodišče druge stopnje pripominja, da dolžnost prevzemanja sodnih pisanj za pričo neposredno izhaja že iz določbe tretjega odstavka člena 234 ZKP, sodi pa tudi v domeno temeljne omikanosti posameznika.
nasilje v družini - ukrep prepovedi približevanja - prepoved približanja kraju ali določeni osebi
Sodišče prve stopnje je pravilno, najmanj s stopnjo verjetnosti, ugotovilo dejstva o izvajanju nasilja nasprotnega udeleženca v dogodku z dne 7. 8. 2023. Nima prav pritožba, da je šlo za enkratni dogodek, saj je predlagateljica opisovala dogodke od maja 2023 dalje.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija - ustrezna trditvena podlaga - dokazna ocena vseh dokazov
Zmotno pritožba izpostavlja, da bi sodišče prve stopnje moralo večjo težo pokloniti listinski dokumentaciji (načrtom dela, poročilom in evidencam obremenjenosti) in preizkusiti njeno verodostojnost in da zgolj zaslišanje tožnika in njegovih prič ne more imeti zadostne oziroma višje dokazne moči. Sodišče prve stopnje je namreč jasno in natančno obrazložilo, da listinski dokumentaciji (predvsem evidencam) ni sledilo, ker sta priči C. C. in E. E. potrdili izpoved tožnika, da evidence ne odražajo dejanskega stanja, in da so jih podpisovali, ker so jih morali.
začasna odredba o stikih - začasna ureditev stikov - stiki otroka s staršem - obseg stikov - izvrševanje stikov z otrokom - stiki pod nadzorom - odvisnost od alkohola - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - denarna kazen
Odklonilen odnos deklet do stikov izvira iz skrhanega zaupanja v očeta, ki v pomembnem delu izvira iz njegovih ravnanj na preteklih stikih. Obnovitev zaupanja je proces, ki terja čas in v katerem se je treba izogibati ravnanjem, ki bi ga ponovno spodkopala.
Z zadnjim sklepom določen obseg stikov (vključno z možnostjo zmanjšanja v primeru intenzivnega odklanjanja starejše hčere) je skromen, a je določen z namenom, da se v odnosu vzpostavi temeljno zaupanje, potrebno za večji obseg stikov.
Upnik ni v celoti umaknil tožbe, da bi lahko sodišče v celoti ustavilo postopek. V pritožbi utemeljeno navaja, da mu je dolžnik dolgoval 443,63 EUR s pripadki, dne 3. 10. 2023 pa mu je plačal 343,25 EUR. Zato bi moralo sodišče prve stopnje po soglasju dolžnika v skladu z drugim in tretjim odstavkom 188. člena ZPP zgolj delno ustaviti postopek zaradi delnega umika tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00075027
OZ člen 239, 239/2, 641, 642, 642/1. SPZ člen 67. ZPP člen 22.
spor majhne vrednosti - krajevna pristojnost - nepravočasen ugovor krajevne pristojnosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - poslovna odškodninska odgovornost - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - obstoj predpostavk - trditveno in dokazno breme - dejansko stanje
Da s Pogodbo dogovorjena dela (tesarska in krovska dela) niso bila ustrezno opravljena, toženka ne zatrjuje. Če je s podjemno pogodbo dogovorjeno delo izvršeno po določilih pogodbe, ga je naročnik dolžan prevzeti in plačati, kot je bilo dogovorjeno (641. in prvi odstavek 642. člena OZ).
ZPP člen 214, 214/2. ZGD-1 člen 270. ZPPOGD člen 4.
razlika v plači - uspešnost poslovanja - stimulacija - direktor - priznana dejstva - sprememba izpodbijane sodbe
Pravno podlago za odločitev predstavlja 6. člen pogodbe o zaposlitvi, ki je skladna s 4. členom ZPPOGD, ki določa, da je direktor upravičen do plače in tudi spremenljivega dela plačila za uspešnost poslovanja ter pogoje za izplačilo tega prejemka. Spremenljiv prejemek tožnika je bil torej predviden v pogodbi o zaposlitvi in njegova višina je bila omejena na 10 % izplačanih osnovnih plač direktorja v poslovnem letu, kar je v skladu z zakonsko omejitvijo, sicer pa se je tožena stranka obvezala izplačati stimulacijo za uspešnost poslovanja tudi s Sporazumom o razrešitvi direktorja, razvezi pogodbe o zaposlitvi in ureditvi medsebojnih razmerij.