postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prodaja nepremičnine - začetek prodaje - lastninska pravica na nepremičnini - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - pogoji za vknjižbo
Prodaja določene nepremičnine v stečajnem postopku je dovoljena, če je stečajni dolžnik vknjiženi in resnični lastnik ter če so po stanju zemljiške knjige izpolnjeni drugi pogoji, da kupec pridobi lastninsko pravico brez pravnih napak. Če stečajni dolžnik ni vknjižen kot lastnik nepremičnine, mora upravitelj pred začetkom prodaje te nepremičnine zagotoviti pogoje za vknjižbo lastninske pravice v korist stečajnega dolžnika.
Upravitelj se v odgovoru na pritožbo sklicuje na vse svoje predhodne navedbe in listinske dokaze, dostopne v javnih evidencah, vendar iz njegove trditvene podlage ni mogoče brez sence dvoma razjasniti, ali je dolžnica vknjižena oz. resnična lastnica predmetne nepremičnine; če ni vknjižena, ni obrazložena ev. kontinuiteta zaporednih prenosov pravice, niti ni pojasnjeno, na podlagi česa upravitelj utemeljuje razpolagalno upravičenje dolžnice. Glede na pomanjkljivo obrazložitev izpodbijanega sklepa, ki sledi predlogu upravitelja, pritožbeno sodišče ne more z gotovostjo odgovoriti na pritožbene navedbe, saj ni rešeno vprašanje morebitnega obstoja pravnih ovir za prodajo nepremičnine. Iz odgovora na pritožbo ni mogoče razbrati, da so zagotovljeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist stečajne dolžnice in posledično kupca v stečajnem postopku. Iz podatkov v spisu je razvidno, da predmetni del stavbe ni vpisan v zemljiško knjigo. Ali so izpolnjeni pogoji za vpis, ni razvidno niti iz predloga sklepa o prodaji z dne 15. 6. 2023, niti niso pojasnjeni razumni razlogi, zakaj to ni bilo omogočeno.
Če toženec z odločbo napačno odloči, lahko tožnik napačno ugotovljena oziroma neugotovljena dejstva uveljavlja v pritožbenem postopku ali pa nova dejstva in nove dokaze uveljavlja po pravnomočnosti odločbe z izrednim pravnim sredstvom. Tožnik razen z izrednim pravnim sredstvom ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero mu je bila priznana pravica do pokojnine, o izplačilu akontacije vojaške pokojnine v višjem znesku z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
kršitev prepovedi konkurence - konkurenčna dejavnost - neustrezna dokazna ocena - sorazmerni del regresa za letni dopust - odpoved pravicam iz delovnega razmerja - sprememba izpodbijane sodbe
Stališče sodišča prve stopnje o tem, da za dejansko opravljanje dejavnosti dva projekta ne zadoščata, ni pravilno. Pritožba se pravilno sklicuje na stališče Vrhovnega sodišča RS, da ni pomembno, kakšen je obseg te dejavnosti pri delodajalcu v preteklosti; bistveno je, da se je s tem ukvarjal. Glede na navedeno torej za presojo o tem, ali se je tožnica ukvarjala z dejavnostjo svetil, zadošča, da je tožnica izvedla že en projekt.
Stališče, da se delavec pravici, do katere je upravičen po zakonu, ter izplačilu iz takšnega naslova ne more veljavno odpovedati, se je v sodni praksi uveljavilo v posledici odločbe Ustavnega sodišča RS. Takšna je bila resda tudi enotna sodna praksa na pritožbenem sodišču v preteklih letih, kar pa niti ni bistveno. Bistveno je, da je Vrhovno sodišče RS zavzelo drugačno stališče, in sicer, da se delavec zgolj vnaprej ne more veljavno odpovedati pravici iz delovnega razmerja, medtem ko s pravico, ki jo je že pridobil oziroma s terjatvijo, ki je že zapadla, lahko prosto razpolaga in se ji tudi odpove.
ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-1, 16. ZPP člen 242, 242/1.
plačilni nalog za plačilo sodne takse
Sodišče prve stopnje je toženi stranki pravilno poslalo dva plačilna naloga za plačilo sodne takse po tarifni številki 3009 (postopek o pritožbi zoper odločbo o stroških postopka). Tožena stranka je namreč pritožbo vložila zoper dva samostojna sklepa naslovnega sodišča, s katerima je sodišče prve stopnje odločilo o povrnitvi stroškov nadomestila plače za dve priči. Posledično je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da sta v eni vlogi vloženi dve pritožbi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je v postopku presojalo, ali je bil poslovni razlog tudi dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku. Ugotovilo je, da se je zaradi zmanjšanega obsega dela pri toženki in povečane izgube poslovanja v času odpovedi potreba po delu operativnega upravljanja na večstanovanjskih objektih zmanjšala in se je toženka posledično odločila reorganizirati delovni proces ter zmanjšati število zaposlenih le na enega izvajalca (bivšega direktorja toženke). S tem je toženka dokazala obstoj utemeljenega razloga za odpoved.
priča - povrnitev krivdno povzročenih stroškov - krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - vabilo priči za zaslišanje - vročanje sodnih pisanj - stroški za vročanje pisanj - pooblaščeni vročevalec
Število neuspešnih vročitev, ob dejstvu, da je A. A. vedel za svoj status v tekočem kazenskem postopku (potrdilo o vročitvi) , glede na protispisnost pritožbenega zaključka o nepravilnem ravnanju poštnega uslužbenca, tudi po presoji sodišča druge stopnje izkazuje, da so stroški pooblaščenega vročevalca, odrejenega zaradi pričinega ravnanja, nastali prav po krivdi A. A.
Sicer pa sodišče druge stopnje pripominja, da dolžnost prevzemanja sodnih pisanj za pričo neposredno izhaja že iz določbe tretjega odstavka člena 234 ZKP, sodi pa tudi v domeno temeljne omikanosti posameznika.
nasilje v družini - ukrep prepovedi približevanja - prepoved približanja kraju ali določeni osebi
Sodišče prve stopnje je pravilno, najmanj s stopnjo verjetnosti, ugotovilo dejstva o izvajanju nasilja nasprotnega udeleženca v dogodku z dne 7. 8. 2023. Nima prav pritožba, da je šlo za enkratni dogodek, saj je predlagateljica opisovala dogodke od maja 2023 dalje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00072942
ZKP člen 506, 506/4. KZ-1 člen 61.
preklic pogojne obsodbe - postopek za preklic pogojne obsodbe - neplačilo obveznosti
Takšne okoliščine, ki so omogočale vsaj delno poplačilo dolgovanega zneska, je prvostopenjsko sodišče na strani obsojenca ugotovilo od pravnomočnosti sodbe pa vse do poteka roka za izpolnitev posebnega pogoja, pri čemer je obsojenec tudi na naroku, na katerem je bil zaslišan, zatrjeval, da bo dolg po delih poravnal in kot prvi datum vračila obroka navajal 18. 3. 2023. Vendar iz teh obljub ni bilo nič in so bile zavajajoče.
odločitev o pravdnih stroških - odločitev po temelju - pravnomočna odločitev
Ker sta odločitev o glavni stvari (ugotovitev obstoja stvarne služnosti, varstvo služnosti) in odločitev o temelju glede povračila pravdnih stroškov že pravnomočni, z izpodbijanim sklepom pa so bili stroški tožnika (zgolj) odmerjeni, pritožba ne more uspeti z navedbami glede nepravilnosti in nezakonitosti odločitve o glavni stvari, prav tako tudi ne z ugovori glede odločitve, da je toženec dolžan povrniti tožniku njegove stroške postopka.
ZPP člen 270, 270/1, 270/1-15, 270/1-20, 270/3, 363, 363/1.
pripombe na izvedensko mnenje - rok za pripombe zoper izvedensko mnenje - predlog za podaljšanje roka - sklep procesnega vodstva - nedovoljena pritožba zoper sklep procesnega vodstva - zavržena pritožba
Sklep o (ne)podaljšanju roka za podajanje pripomb na izvedeni dokaz je sklep procesnega vodstva, zoper katerega po 15. in 20. točki prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 270. člena ZPP ni pritožbe.
pravica do obrambe - pravica do poštenega postopka - ekskulpacijski razlog - izvedba dokazov
Kljub zatrjevanju pravne osebe, da je ob prevzemu vozila obvezna oprema bila v vozilu ter da jo je odstranil voznik v času premontaže platišč ter kljub temu, da je pravna oseba za te svoje pravno relevantne trditve predlagala zaslišanje voznika C. C. in priče A. A., zaposlene pri vulkanizerstvu, kjer je voznik opravil premontažo platišč, sodišče prve stopnje teh dokazov ni izvedlo, niti jih ni argumentirano zavrnilo. Ker sodišče prve stopnje vseh po pravni osebi predlaganih dokazov ni izvedlo, prav tako pa se v obrazložitvi izpodbijane sodbe do zgoraj povzetih dokaznih predlogov, s katerimi je pravna oseba uveljavljala razbremenilen dokaz, ki se nanaša na pravno odločilno dejstvo, ni opredelilo, pritožba utemeljeno očita sodišču, da je kršilo storilčevo pravico do obrambe in pravico do poštenega sodnega postopka ter izvajanih dokazov v njegovo korist, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka člena 155 ZP-1 v zvezi z določbo prvega odstavka člena 90 ZP-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00074297
URS člen 25. ZGD-1 člen 388, 606 - 615. ZPosS člen 8, 8/2, 8/3. ZNP-1 člen 33. ZPP člen 219b, 227, 227/6, 270, 270/3, 295, 295/4, 296, 296/2, 298, 298/4, 363.
iztisnitev manjšinskih delničarjev - denarna odpravnina - preizkus primerne denarne odpravnine - sklepi procesnega vodstva - varstvo poslovne skrivnosti - dopustnost pritožbe zoper sklep - pravica do pritožbe - omejitev pritožbe - pravica do izjave v postopku - strokovna pomoč
Tako 33. člen ZNP-1 kot 363. člen ZPP jasno določata, da je zoper sklep sodišča prve stopnje dovoljena pritožba, razen če zakon ne določa drugače. Pravico do pritožbe (zoper katerikoli sklep sodišča) mora zakon torej izrecno izključiti ali omejiti. Izključitev pritožbe po tretjem odstavku 270. člena oz. omejitev po četrtem odstavku 298. člena ZPP je treba razlagati ozko, t.j. da velja le za sklepe, ki se neposredno nanašajo na vodstvo postopka (obravnave), katerega gospodar (dominus litis) je sodnik, ki praviloma samostojno odloča o tem, kako bo vodil postopek. Krog sklepov procesnega vodstva je načeloma odprt, vkolikor so ti sklepi usmerjeni k smotrnemu in ekonomičnemu vodenju postopka, njegovi pospešitvi ob hkratni skrbi za razjasnitev bistvenih dejanskih in pravnih vprašanj spornega razmerja in pri tem odločilno ne posegajo v pravice in zavarovane pravne interese strank. Odločanje sodišča po tretjem odstavku 8. člena ZPosS je delno meritorne (in ne zgolj procesne) narave, saj zahteva vsebinsko presojo, ali določena informacija predstavlja poslovno skrivnost (vsaj s stopnjo verjetnosti), takšnim odločitvam pa je težko priznati naravo procesnega vodstva. Sodišče odločitve o obstoju poslovne skrivnosti tudi ne bi moglo samovoljno spremeniti, (ker bi si na podlagi istih okoliščin premislilo). Do razkritja oz. do ogrozitve razkritja poslovne skrivnosti pa lahko pride v kateremkoli sodnem postopku, ne samo v postopku, uvedenim zaradi njenega varstva. A zaščita imetnikov poslovne skrivnosti v postopkih, katerih predmet ni poslovna skrivnost sama, ne more biti močnejša kot v postopkih, sproženih izključno zaradi varstva poslovne skrivnosti. Sodišče mora vsem udeležencem dati možnost, da se izjavijo o zbranem procesnem gradivu, ta možnost pa v konkretnem primeru vključuje tudi pravico stranke do zagotovitve ustrezne strokovne pomoči pri preučevanju gradiva in priprave vlog.
sodna taksa - pravica do vrnitve takse - vračilo plačane sodne takse - postopki zaradi insolventnosti - pritožba zoper sklep o končanju stečajnega postopka - uspeh s pritožbo
Nobenega razumnega razloga ni najti za razlago, po kateri bi pravica do vračila sodne takse po tretjem odstavku 36. člena ZST-1 veljala za stranke v vseh sodnih postopkih, razen za stranke insolvenčnih postopkov.
Namen tretjega odstavka 36. člena ZST-1 je vzpostavitev mehanizma, ki stranki (kateregakoli) sodnega postopka omogoča, da se s pravnimi sredstvi zoperstavi morebitni nepravilni odločitvi sodišča, ob tem pa ne trpi finančnih posledic, v kolikor je njena pritožba utemeljena oziroma ji pritožbeno sodišče pritrdi.
prenehanje obveznosti s poplačilom - izpolnitev obveznosti solidarnega dolžnika - stroški postopka - izpolnitev obveznosti pred koncem glavne obravnave
Ni sporno, da je bila terjatev plačana s strani enega od solidarnih dolžnikov v mesecu aprilu 2022, in sicer po vložitvi tožbe (dopolnitvijo predloga za izvršbo, ki je bil vložen 26. 11. 2021), in pred izdajo sodbe, ki je bila 17. 3. 2023. Obveznost je prenehala pred izdajo sodbe, zato je bilo treba ob pravilni uporabi materialnega prava (270. člen OZ) sodbo spremeniti tako, da se tožbeni zahtevek zavrne.
Tožeča stranka neutemeljeno zahteva, da se ji povrnejo stroški postopka, češ da je bil predlog za izvršbo potreben in tudi njegova dopolnitev. Če bi tožbo umaknila, potem ko je bila terjatev plačana, bi sodišče to lahko upoštevalo (158. člen ZPP). Tega pa ni storila, čeprav je od plačila do izdaje sodbe preteklo skoraj leto dni. Ker torej ni tako ravnala, je sledila odločitev o tožbenem zahtevku. Ta je sedaj spremenjena, toda ne na podlagi umika tožbe, pač pa na podlagi pritožbe; tožbeni zahtevek je zavrnjen, zato je zavrnjen po načelu uspeha tudi njegov stroškovni del. Pritožbi je bilo zato treba v celoti ugoditi in sodbo spremeniti tako, da se zavrne tožbeni zahtevek s stroškovno posledico vret (4. in 5. alineja 358. člena ZPP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00073297
ZKP člen 285e, 285e/1. ZFU člen 16, 40. ZP-1 člen 58, 58/3, 67, 67/1. ZDavP-2 člen 41. Pravilnik o načinu izvrševanja pooblastil uradnih oseb Finančne uprave Republike Slovenije in označitvi službenih vozil Finančne uprave Republike Slovenije (2015) člen 3.
zahteva za izločitev nedovoljenih dokazov - dokaz iz drugega postopka - davčni inšpekcijski postopek - prekrškovni postopek - privilegij zoper samoobtožbo - osredotočenost suma - izvedba naroka - substanciran dokazni predlog
Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz ustaljenega stališča sodne prakse, po katerem dokazi, pridobljeni v nekazenskih postopkih, ne morejo biti pridobljeni s kršitvijo ZKP, saj organi v nekazenskih postopkih ne delujejo po določbah ZKP. Dokaze, pridobljene v nekazenskih postopkih, je tako treba izločiti iz kazenskega spisa le, če so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Povečanje višine zavarovane terjatve v tožbenem zahtevku hipotekarne tožbe, ki se po višini ujema z ocenjeno vrednostjo zastavnega predmeta pomeni spremembo vrednosti spornega predmeta zaradi razširitve tožbenega zahtevka, ki predstavlja podlago za odmero dodatne sodne takse.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija - ustrezna trditvena podlaga - dokazna ocena vseh dokazov
Zmotno pritožba izpostavlja, da bi sodišče prve stopnje moralo večjo težo pokloniti listinski dokumentaciji (načrtom dela, poročilom in evidencam obremenjenosti) in preizkusiti njeno verodostojnost in da zgolj zaslišanje tožnika in njegovih prič ne more imeti zadostne oziroma višje dokazne moči. Sodišče prve stopnje je namreč jasno in natančno obrazložilo, da listinski dokumentaciji (predvsem evidencam) ni sledilo, ker sta priči C. C. in E. E. potrdili izpoved tožnika, da evidence ne odražajo dejanskega stanja, in da so jih podpisovali, ker so jih morali.
V skladu s prvim odstavkom 355. člena ZKP sme sodišče sodbo opreti le na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi. Ker sodišče na glavni obravnavi ni prebralo Poročila o toksikološki preiskavi in se obtoženi o tem dokazu ni mogel izjasniti, na ta dokaz pa je oprlo odločbo o izreku varnostnega ukrepa odvzem vozniškega dovoljenja, je zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 355. člena ZKP. Vzroki za izrek tega varnostnega ukrepa morajo biti trajne narave, kar pomeni, da se pri presoji voznikove sposobnosti za varno vožnjo upoštevajo njegove osebne lastnosti in okoliščine, ki kažejo na storilčev ustaljen način ravnanja v cestnem prometu, zaradi katerega ga je potrebno izločiti iz prometa kot nevarnega voznika.
Tako pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da glede na številne pripombe, ki jih je podal tožnik zoper izvedensko mnenje v vlogi z dne 8. 11. 2022, sodišče prve stopnje konkretnih razlogov o tem, zakaj je štelo izvedensko mnenje za popolno, oziroma zakaj je zavrnilo dokazni predlog s postavitvijo drugega izvedenca gradbene stroke, ni navedlo. S tem je kršilo načelo kontradiktornosti iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
pogoji za prekinitev pravdnega postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod N 115/2022 v teku postopek zaradi postavitve tožnika kot odrasle osebe pod skrbništvo in je skladno z določbo 3. alineje prvega odstavka 206. člena ZPP in določbami DZ pravilno prekinilo postopek.