ZPIZ-2G člen 125, 125/2. ZPIZ-2 člen 37, 37/6, 37/8.
odmera starostne pokojnine - pokojninska doba brez dokupa - odškodninska odgovornost zavoda
Prvostopno sodišče je pravilno opozorilo, da pokojninske dobe brez dokupa, ki jo je tožnik dopolnil od 16. 10. 2019 do 31. 12. 2019 le v trajanju 2 mesecev in 15 dni, na temelju drugega odstavka 125. člena ZPIZ-2G ni mogoče ugodneje vrednotiti, ker je krajše od 3 mesecev. Skladno z 8. odstavkom 37.člena ZPIZ-2 je dopustno ugodneje vrednotiti le dodatno pokojninsko dobo brez dokupa, ki skupaj znaša največ 3 leta, ne pa več. Za ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa daljše od 3 let ni več pravne podlage, kar je v zadevi ključno.
lastninska pravica na nepremičnini - družbena lastnina - gradnja stavbe - zakonita gradnja - pravica graditi - lastninska pravica na stavbi - pravica do uporabe zemljišča
Bistvena predpostavka za pridobitev pravice uporabe na določenem zemljišču v družbeni lastnini je bila "gradnja stavbe v skladu z zakonom". Gradnja je bila zakonita, če je imel občan tako pravico gradnje (pravico uporabe določenega zemljišča za graditev), kot lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Vendar pa je na premoženjsko pravna razmerja graditelja stavbe odločilno vplivala predvsem pravica gradnje. Ta pravica je predstavljala specifično namensko pravico na zemljišču v družbeni lastnini, katere cilj je bil zgraditev določene stavbe.
Graditelj, ki je to pravico imel, je že na podlagi zakona, s samo gradnjo, pridobi lastninsko pravico na stavbi. S tem je pridobil tudi pravico uporabe na zemljišču pod njo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno rabo, ter upravičenje, da te pravice, skupaj s stavbo, prenese na drugega.
ZKP člen 76, 76/3, 76/4, 168, 168/3, 431, 431/2. KZ-1 člen 140, 140/1.
zavrženje kazenske ovadbe - subsidiarni pregon - oškodovanec kot tožilec - predlog za posamezna preiskovalna dejanja - utemeljen sum - nepopolna vloga - odvzem mladoletne osebe - zlonamernost
Če je državno tožilstvo zavrglo kazensko ovadbo, ker ni bil izkazan utemeljen sum, da naj bi osumljenka izvršila kaznivi dejanji, mora oškodovanec kot tožilec v predlogu za posamezna preiskovalna dejanja navesti določne razloge, s katerimi dovolj argumentirano nasprotuje državnotožilski presoji, da utemeljen sum ni podan.
ZFPPIPP člen 354, 383. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 53.
postopek ugovora proti odpustu obveznosti - stroški ugovornega postopka - stroški odvetnika - stroški stečajnega postopka - postopek osebnega stečaja - položaj stranke - pravni prednik - kontradiktornost postopka - možnost sodelovanja v postopku - potrdilo o izvršljivosti odločbe
Postopek ugovora proti odpustu obveznosti je postopek, ki je pridružen postopku osebnega stečaja, ugovor pa je naperjen proti stečajnemu dolžniku, ki za zastopanje lahko pooblasti odvetnika (in v tem postopku ga tudi je). Stroškov odvetnika v takem primeru ni dopustno plačevati iz stečajne mase, saj ti stroški ne predstavljajo stroškov stečajnega postopka v smislu 354. člena v zvezi s 383. členom ZFPPIPP. Te stroške mora predhodno kriti stečajni dolžnik sam. V kolikor v postopku z ugovorom uspe, je on (in ne stečajna masa) upravičen do povračila stroškov. Fizična oseba in fizična oseba kot stečajni dolžnik imata enotno oziroma nerazdružljivo subjektiviteto.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - vmesni sklep
S sklepom, ki ga predvideva 13. člen ZVEtL-1, se opravi le presoja, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa in je zato tudi s pritožbo mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje.
Ker je določitev omejitve stikov obdolžencu, ki mu je odrejen hišni pripor, fakultativne narave, mora biti odločitev sodišča o takšni določitvi omejitve posebej obrazložena.
Smisel določbe drugega odstavka 199. a člena ZKP-1 ni v tem, da se obdolžencu prepovedo stiki kar z vsemi osebami, razen s tistimi, s katerimi živi ali ga oskrbujejo oziroma jih oskrbuje, temveč je namen v tem, da se mu prepovejo stiki s tistimi osebami, ki niso primerne, da bi se obdolženec z njimi družil, ker bi lahko prišlo do nevarnosti nadaljnjega izvrševanja kaznivih dejanj. Pri tem sicer ni nujno potrebno, da bi sodišče konkretno opredelilo osebe, za katere sodišče utemeljeno ocenjuje, da za druženje z obdolženim niso primerne - glede na okoliščine primera je mogoče omejiti tudi stike z manj določno opredelitvijo (kroga) oseb, s katerimi obdolženi, ne sme imeti stika, vendar mora v smislu zadostne obrazloženosti podati razloge, zakaj je omejitev oziroma prepoved stikov s tako določenim krogom oseb potrebna.
Namen petega odstavka 251. člena OZ je v tem, da se odpravi dvom, ali bo stranka, ki je v zamudi z izpolnitvijo obveznosti, morala plačati pogodbeno kazen. Takšnega dvoma ni, če je upnik že predhodno, v času trajanja zamude, pozval dolžnika k izpolnitvi obveznosti in podal izjavo, da bo uveljavljal pogodbeno kazen. Zato ni potrebno, da bi upnik dolžnika še enkrat opozoril, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni.
Pogodbena kazen, ki predstavlja trinajstkratnik dnevne najemnine za vsak dan zamude je nesorazmerno visoka. V okoliščinah konkretnega primera je po presoji višjega sodišča še dopustna pogodbena kazen s stoodstotnim pribitkom dnevnega zneska najemnine, kar predstavlja kaznovalni element.
ZSKZ člen 4, 4-2. ZKZ člen 24, 27, 27/2, 27/2-3, 27/4. ZUS-1 člen 2.
zakup kmetijskih zemljišč - razveljavitev zakupne pogodbe - izbira zakupnika kmetijskih zemljišč - vrstni red prednostnih upravičencev - kmetijska organizacija - kmet - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt
Sklad v postopku izbire odloča sam, upoštevaje pri tem 27. člen ZKZ, kar pomeni, da mora pri izboru upoštevati prednostno pravico upravičencev oziroma ponudnikov po vrstnem redu določenem v drugem odstavku 27. člena ZKZ, nato pa o izbiri obvesti ponudnike z obvestilom o izboru zakupnika. Obvestilo, ki ni upravni akt v smislu 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) pa je mogoče izpodbiti zgolj s tožbo v pravdnem postopku, torej pred sodiščem splošne pristojnosti
določitev nujne poti - služnostna pravica - popravni sklep - nevpisana služnost - nastanek stvarne služnosti na podlagi pravnega posla
V civilnem pravu je uveljavljena uporaba generalnih klavzul, tj. pravnih določb, zasnovanih pomensko zelo odprto in pogosto s sklicevanjem na vrednostna merila, in ni v nasprotju z načeli pravne države. Sodišče je dolžno pri uporabi tako oblikovane določbe ugotoviti, katere okoliščine so po naravi stvari pomembne in jih ustrezno ovrednotiti. V postopku je prizadeti osebi zagotovljeno, da se o tem izreče, odločitev pa je predmet preizkusa v postopku s pravnimi sredstvi. Na ta način se v potrebnem obsegu zagotavlja predvidljivost odločanja in preprečuje njegova arbitrarnost. Neupoštevanje nepremoženjskega vidika ni v nasprotju z Ustavo ali EKČP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00073294
URS člen 2. DZ člen 190, 190/2, 196, 197, 197/1. ZNP-1 člen 2, 2/1, 42. ZIZ člen 17, 92. ZPP člen 154, 154/1, 163, 165, 165/2, 212, 365, 365/1, 365/1-3.
plačilo preživnine za otroka - sodna poravnava - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - potrebe mladoletnega otroka - otroški dodatek - spremenjene okoliščine - zmožnosti preživninskega zavezanca
Sodna poravnava, s katero je bila določena preživnina je izvršilni naslov v smislu 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predpostavke za spremembo višine z izvršilnim naslovom določene preživnine določa prvi odstavek 197. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ). Tako sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Sodišče mora, tako kot pri določitvi preživnine, tudi pri njeni spremembi, še zlasti kadar prvotno potrebe preživninskega upravičenca niso bile natančno ugotovljene, upoštevati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb (drugi odstavek 190. člena DZ).
V obravnavani zadevi pa med strankama ni bilo spora, da se družinski dodatek v Republiki Avstriji izplačuje vsem družinam z otroki, njegova višina pa je odvisna od starosti otrok in je torej namenjen zadovoljevanju otrokovih potreb in ne zadovoljevanju celotne družine. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je družinski dodatek za enega otroka v višini 200,00 EUR odštelo od potreb predlagateljice, je ob tem, ko zakonita zastopnica predlagateljice v postopku tudi ni želela razkriti podatkov o finančni zmožnosti njenega partnerja, s katerim živi v partnerski skupnosti, in s katerimi ima prav tako še enega mld. otroka, da bi se lahko z gotovostjo ugotovilo, s kakšnimi finančnimi sredstvi razpolaga njena družinska skupnost, je zato pravilna.
DZ v 196. členu določa, da se preživnina določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od dneva vložitve tožbe ali predloga za določitev preživnine. Kolikor pa preživninski zavezanec meni, da ni upravičen plačevati preživnine od dneva vložitve predloga, mora v postopku takšna dejstva dokazati, saj gre za predlagalni nepravdni postopek (prvi odstavek 2. člena ZNP-1) v skladu s pravili o trditvenem in dokaznem bremenu (212. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00073749
ZASP člen 5, 17, 18, 21, 73, 81, 81/1, 99, 167, 168. OZ člen 3, 619, 766. ZPP člen 350, 350/2.
sklenitev pogodbe - vrsta pogodbe - podjemna pogodba (pogodba o delu) - avtorska pogodba - predmet pogodbe - avtorsko delo - materialna in moralna avtorska pravica - prenos materialne avtorske pravice - obseg prenosa avtorske pravice - kršitev materialne avtorske pravice - kršitev moralne avtorske pravice - pravica spoštovanja avtorskega dela - skazitev avtorskega dela - avtorstvo - trditveno in dokazno breme - licenčna pogodba - dolžnost sklenitve pogodbe - načelo svobode urejanja obligacijskih razmerij - avtorski honorar in nadomestilo - sodno varstvo - zahtevki - povrnitev škode in civilna kazen - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - delno izpodbijanje sodbe - obseg izpodbijanja - nejasna pritožba
Pravdni stranki sta sklenili pogodbe, katere je prvostopno sodišče pravilno opredelilo kot pogodbe, v katerih se poleg podjemne, mandatne in svetovalne pogodbe (619. in 766. člen OZ), prepletajo tudi elementi avtorske pogodbe (5. in 99. člen ZASP). Ker se je tožnica s pogodbami zavezala ustvariti določeno delo in ga izročiti tožencu, toženec pa se je zavezal, da ji bo za to plačal honorar, predmet pogodbe pa je avtorsko delo, je gotovo, da je bila za izvedbo storitev sklenjena pogodba z elementi avtorske pogodbe.
Zatrjevano dejstvo, da naj bi toženec uporabljal tožničino avtorsko delo od 1. 10. 2010 dalje brez pravne podlage, ne utemeljuje nastanka zahtevane pravne posledice, torej obveznosti toženca, da sklene licenčno pogodbo. Po 3. členu OZ velja namreč načelo svobode urejanja obligacijskih razmerij, po katerem načelno ni obvezne sklenitve pogodbe, stranke pa so proste tako pri izbiri pogodbenega partnerja kot pri določitvi pogodbene vsebine.
Tožnica ni upravičena do denarnega nadomestila za materialne avtorske pravice, saj je materialne avtorske pravice na izdelkih, ki jih je izročila tožencu, po plačilu za te izdelke prepustila tožencu. Zato od toženca kot imetnika teh materialnih avtorskih pravic ne more uveljavljati plačila za nadaljnjo uporabo teh izdelkov, saj s pogodbami prenosa ni omejila (73. člen ZASP).
Po prvem odstavku 81. člena ZASP se določi primeren honorar, če avtorski honorar ali nadomestilo ni določeno. V konkretnem primeru sta pravdni stranki v spornih pogodbah določili višino plačila za opravljeno delo in prenos avtorskih pravic. Toženec je s plačilom dogovorjenega zneska tožnici izpolnil svojo pogodbeno obveznost, zato tožnica ni upravičena od toženca zahtevati nadaljnjega plačila honorarja - v kolikor njena pritožbena izvajanja merijo na to, da bi bilo potrebno kateremu od uveljavljanih zahtevkov ugoditi na tej pravni podlagi. Pri tem ni odveč še dodati, da do prisoje kakšnega zneska ni upravičena niti na obogatitveni podlagi, saj je toženec za uporabo del imel v pogodbah veljaven pravni naslov.
ZKP člen 502, 502a, 502b, 502c. KZ-1 člen 209, 209/1.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - verjetnost terjatve - utemeljen sum - poneverba - neznatna dolžnikova škoda - obrazloženost sklepa
Pogoj za odreditev začasnega zavarovanja odvzema premoženjske koristi je, da obstaja nevarnost, da bi obdolženec, sam ali preko drugih oseb, to korist uporabil za nadaljnjo kriminalno dejavnost ali da bi jo skril, odtujil, uničil ali kako drugače z njo razpolagal, tako, da bi onemogočil ali precej otežil njen odvzem po končanem kazenskem postopku.
Prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin nikakor ne predstavlja neznatno škodo, kot izhaja tudi iz številnih odločb civilnih in gospodarskih oddelkov višjih sodišč, na katere se sklicuje tudi zagovornik, ki je tudi konkretiziral, na kakšen način naj bi obdolžencu že nastala škoda tekom dosedanjega zavarovanja. Vendar pa je verjetno izkazovanje neznatne škode alternativno določen pogoj drugemu odstavku 270. člena ZIZ, ki določa, da mora upnik (poleg verjetnosti terjatve) verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja onemogočena ali precej otežena. Ker pa je v obravnavani zadevi glede na zgoraj povzeto nedvomno izkazan pogoj iz drugega odstavka 270. člena ZIZ, je poudarek sodišča prve stopnje v 41. točki obrazložitve odveč in tudi podrobnejše opredeljevanje sodišča do obširnih navedb zagovornika glede škode, ki je obdolžencu že nastala tekom dosedanjega postopka, ni bilo potrebno.
pravica do informacije in vpogleda - prekoračitev trditvene podlage - trditveno breme - ponovno uveljavljanje pravice - zloraba pravice - pooblaščena oseba
Predlagatelj nosi trditveno breme glede tega, do katere zahtevane dokumentacije mu vpogled, ki mu je dne 8. 6. 2023 bil dopuščen, naj ne bi bil omogočen. Predlagatelj pa je v izpodbijanem predlogu pravzaprav le vztrajal pri svoji prvotno postavljeni zahtevi.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 25. DZ člen 82, 82/2. ZPP člen 278, 318, 318/1.
ustavna pravica do pravnega sredstva - neobrazložen odgovor na tožbo - prepozen odgovor na tožbo - zamudna sodba - zavrnilna zamudna sodba
Da je za obrazloženost odgovora na tožbo pomembno, da vključuje substancirano nasprotovanje tožbenemu zahtevku, potrjuje tako stališče teorije kot sodne prakse. Nenazadnje je bil toženec v pozivu k odgovoru na tožbo izrecno opozorjen na zahtevo po obrazloženosti odgovora in posledice njenega neupoštevanja. Pravilna je po navedenem presoja v izpodbijani sodbi, da odgovor ni bil obrazložen in da se zato šteje, da ni bil vložen.
Dodeljeni odvetnik, ki je bil seznanjen s trenutkom vročitve tožbe tožencu v odgovor, je po izteku zakonskega roka za odgovor na tožbo vložil vlogo, v kateri je podal navedbe o neutemeljenosti zahtevka. Ne da bi podal predlog za vrnitev v prejšnje stanje, sodišče te vloge, vložene po izteku roka za odgovor na pritožbo, ni smelo upoštevati. Zatrjevana kršitev pravice do izjave ni podana.
SPZ člen 212, 217, 219. ZPP člen 180, 180/1, 185, 185/1.
stvarna služnost - zemljiška knjiga - služnosti poti - prepoved vznemirjanja - priposestvovanje stvarne služnosti - motenje posesti stvarne služnosti
Glede na to, da lahko lastnik gospodujoče nepremičnine priposestvuje služnostno pot le v obsegu, kot jo je dejansko izvrševal, jo je tožnica po presoji sodišča druge stopnje lahko priposestvovala le v dolžini 15 m. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je upoštevalo dolžino celotne parcele namesto dolžine dejansko izvrševane poti, zmotno uporabilo materialno pravo.
To pomeni, da ima lastnik gospodujočega zemljišča pravico sanirati služnostno pot, vendar je pritrditi pritožbi, da je treba to pravico izvrševati v luči prvega odstavka 219. člena SPZ, v skladu s katerim se stvarna služnost izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služečo stvar. Služnostna pravica namreč pomeni poseg v lastninsko pravico vsakokratnega lastnika služečega zemljišča, zato so sestavni del lastninske pravice tudi tista služnostna načela, ki težijo k njenemu najmanjšemu možnemu omejevanju.
ZFPPIPP člen 322, 322/1, 322/1-1, 322/2, 322/4. ZPP člen 2, 337, 337/1.
nakup nepremičnine v stečajnem postopku - tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - obstoj najemnega razmerja - soglasje stečajnega sodišča - rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti - pritožbena novota
Morebiten posel oziroma dogovor, s katerim bi stečajni upravitelj stečajnega dolžnika toženki dovolil uporabo stvari v stečajni masi, bi namreč moralo odobriti stečajno sodišče z izdajo sklepa o upravljanju stečajne mase.
poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila taks - vročanje sodnih pisanj - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - prepozna dopolnitev predloga
Fikcija vročitve ne nastopi po izteku roka, štetega z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje, kot to zmotno meni prvi toženec. Za nastop fikcije je namreč odločilno, kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka.
varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - odločanje o stikih z otrokom - onemogočanje stikov z očetom
Sodišče je zaupalo mld. otroka v varstvo in vzgojo očetu, ker je ugotovilo, da je to v otrokovo največjo korist, odločilo je o stikih mld. otroka z materjo.
dodatni končni seznam preizkušenih terjatev - preizkus ločitvenih in izločitvenih pravic - izrek sklepa o preizkusu terjatev - izločitvena pravica - skupno premoženje zakoncev - solastnina
Vsebina odločitve glede pravne posledice priznane izločitvene pravice je odvisna od vrste premoženja, ki je predmet izločitvene pravice ter pravnega temelja za njeno pridobitev.
309. člen ZFPPIPP sodišču nalaga, da s sklepom o preizkusu terjatev ugotovi, da je izločitvena upnica (so)lastnica te nepremičnine, saj je izvirno pridobila solastninsko pravico na navedeni nepremičnini.
Ker izločitvena pravica ni bila prerekana, je kot nepotrebna odpadla odločitev sodišča prve stopnje (s tem pa tudi obrazložitev te odločitve), kdo bi moral v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane izločitvene pravice. Enako velja tudi glede odločitve o ugovorih in o verjetno izkazanih terjatvah. V primeru, če je izločitvena pravica priznana, sledi v sklepu o preizkusu terjatev, glede na vrsto prijavljene in priznane izločitvene pravice, še ustrezna odločitev o pravni posledici iz 309. člena ZFPPIPP.
Iz rednega poročila upravitelja izhaja, da je v obdobju poročanja potekal postopek vnovčevanja premoženja stečajnega dolžnika, ki je predmet izločitvene pravice, vendar pa do poteka roka za oddajo ponudb na naslov upravitelja ni prišla nobena ponudba. To pomeni, da premoženje stečajnega dolžnika, ki je predmet izločitvene pravice, v tem času ni bilo prodano. Izločitvena upnica zato izločitvene pravice, kljub zamudi roka za prijavo, ni izgubila.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00074430
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 269, 269/1-2, 358, 358-1.
poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitveni namen - preslepitev - opisano dejanje ni kaznivo dejanje - oprostilna kazenska sodba
Opis dejanja je treba preučiti z vidika, ali ob očitku, da obveznosti niso bile izpolnjene, iz opisa izhajajo okoliščine na strani obtoženca in sostorilke, iz katerih je mogoče razbrati njuno zavest, da kljub podanim zavezam in obljubam do izpolnitve ne bo prišlo. Sodišče druge stopnje ob tem izpostavlja, da je presoja konkretiziranosti preslepitvenega ravnanja in preslepitvenega namena odvisna od vsakega primera posebej, torej glede na vsak konkreten opis dejanja kot celoto, pri čemer je treba opis dejanja natančno analizirati v vsakem konkretnem primeru.