Po ugotovitvah sodišča prve stopnje med pravdnima strankama namreč ni bilo sporno, da je bila predmetna prodaja letala obdavčena z DDV ter da je bila v skladu z ZDDV-1 tožnica kot prodajalec zavezana plačati DDV. Sporna je bilo namreč le vprašanje, ali sta se pravdni stranki v Prodajni pogodbi dogovorile, da nosi stroške plačila DDV toženka. To vprašanje pa se ne more presojati na podlagi določil ZDDV-1, ki ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja DDV na ozemlju Republike Slovenije (1. člen ZDDV-1), ampak na podlagi avtonomnega pogodbenega prava pogodbenih strank, v predmetnem primeru na podlagi Prodajne pogodbe.
Ker je določitev omejitve stikov obdolžencu, ki mu je odrejen hišni pripor, fakultativne narave, mora biti odločitev sodišča o takšni določitvi omejitve posebej obrazložena.
Smisel določbe drugega odstavka 199. a člena ZKP-1 ni v tem, da se obdolžencu prepovedo stiki kar z vsemi osebami, razen s tistimi, s katerimi živi ali ga oskrbujejo oziroma jih oskrbuje, temveč je namen v tem, da se mu prepovejo stiki s tistimi osebami, ki niso primerne, da bi se obdolženec z njimi družil, ker bi lahko prišlo do nevarnosti nadaljnjega izvrševanja kaznivih dejanj. Pri tem sicer ni nujno potrebno, da bi sodišče konkretno opredelilo osebe, za katere sodišče utemeljeno ocenjuje, da za druženje z obdolženim niso primerne - glede na okoliščine primera je mogoče omejiti tudi stike z manj določno opredelitvijo (kroga) oseb, s katerimi obdolženi, ne sme imeti stika, vendar mora v smislu zadostne obrazloženosti podati razloge, zakaj je omejitev oziroma prepoved stikov s tako določenim krogom oseb potrebna.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 25. DZ člen 82, 82/2. ZPP člen 278, 318, 318/1.
ustavna pravica do pravnega sredstva - neobrazložen odgovor na tožbo - prepozen odgovor na tožbo - zamudna sodba - zavrnilna zamudna sodba
Da je za obrazloženost odgovora na tožbo pomembno, da vključuje substancirano nasprotovanje tožbenemu zahtevku, potrjuje tako stališče teorije kot sodne prakse. Nenazadnje je bil toženec v pozivu k odgovoru na tožbo izrecno opozorjen na zahtevo po obrazloženosti odgovora in posledice njenega neupoštevanja. Pravilna je po navedenem presoja v izpodbijani sodbi, da odgovor ni bil obrazložen in da se zato šteje, da ni bil vložen.
Dodeljeni odvetnik, ki je bil seznanjen s trenutkom vročitve tožbe tožencu v odgovor, je po izteku zakonskega roka za odgovor na tožbo vložil vlogo, v kateri je podal navedbe o neutemeljenosti zahtevka. Ne da bi podal predlog za vrnitev v prejšnje stanje, sodišče te vloge, vložene po izteku roka za odgovor na pritožbo, ni smelo upoštevati. Zatrjevana kršitev pravice do izjave ni podana.
določitev nujne poti - služnostna pravica - popravni sklep - nevpisana služnost - nastanek stvarne služnosti na podlagi pravnega posla
V civilnem pravu je uveljavljena uporaba generalnih klavzul, tj. pravnih določb, zasnovanih pomensko zelo odprto in pogosto s sklicevanjem na vrednostna merila, in ni v nasprotju z načeli pravne države. Sodišče je dolžno pri uporabi tako oblikovane določbe ugotoviti, katere okoliščine so po naravi stvari pomembne in jih ustrezno ovrednotiti. V postopku je prizadeti osebi zagotovljeno, da se o tem izreče, odločitev pa je predmet preizkusa v postopku s pravnimi sredstvi. Na ta način se v potrebnem obsegu zagotavlja predvidljivost odločanja in preprečuje njegova arbitrarnost. Neupoštevanje nepremoženjskega vidika ni v nasprotju z Ustavo ali EKČP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00075168
KZ-1 člen 233, 233/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 437.
neupravičena uporaba tuje oznake ali modela - zavrženje obtožnega predloga - nepopolna vloga - pozivanje na dopolnitev
V fazi materialnega preizkusa obtožnega akta sodišče sprejme odločitev, ne da bi pozivalo tožilca k dopolnitvi ali popravi obtožnega akta, če je ta formalno popoln. Do pozivanja k odpravi pomanjkljivosti v skladu s 76. členom ZKP namreč pride le v primeru, če je vloga nepopolna, ker ne vsebuje vseh sestavin, ali nerazumljiva.
Opis kaznivega dejanja v izreku obtožnega akta mora biti sklepčen - konkretiziran do te mere, da omogoča pravno vrednotenje (sklepanje) o obstoju kaznivega dejanja in uresničevanje pravice do obrambe. Zakonski znaki oz. pravni pojmi morajo biti opredeljeni z navedbo konkretnih dejstev in okoliščin, če je to mogoče in smiselno.
SPZ člen 212, 217, 219. ZPP člen 180, 180/1, 185, 185/1.
stvarna služnost - zemljiška knjiga - služnosti poti - prepoved vznemirjanja - priposestvovanje stvarne služnosti - motenje posesti stvarne služnosti
Glede na to, da lahko lastnik gospodujoče nepremičnine priposestvuje služnostno pot le v obsegu, kot jo je dejansko izvrševal, jo je tožnica po presoji sodišča druge stopnje lahko priposestvovala le v dolžini 15 m. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je upoštevalo dolžino celotne parcele namesto dolžine dejansko izvrševane poti, zmotno uporabilo materialno pravo.
To pomeni, da ima lastnik gospodujočega zemljišča pravico sanirati služnostno pot, vendar je pritrditi pritožbi, da je treba to pravico izvrševati v luči prvega odstavka 219. člena SPZ, v skladu s katerim se stvarna služnost izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služečo stvar. Služnostna pravica namreč pomeni poseg v lastninsko pravico vsakokratnega lastnika služečega zemljišča, zato so sestavni del lastninske pravice tudi tista služnostna načela, ki težijo k njenemu najmanjšemu možnemu omejevanju.
ZKP člen 76, 76/3, 76/4, 168, 168/3, 431, 431/2. KZ-1 člen 140, 140/1.
zavrženje kazenske ovadbe - subsidiarni pregon - oškodovanec kot tožilec - predlog za posamezna preiskovalna dejanja - utemeljen sum - nepopolna vloga - odvzem mladoletne osebe - zlonamernost
Če je državno tožilstvo zavrglo kazensko ovadbo, ker ni bil izkazan utemeljen sum, da naj bi osumljenka izvršila kaznivi dejanji, mora oškodovanec kot tožilec v predlogu za posamezna preiskovalna dejanja navesti določne razloge, s katerimi dovolj argumentirano nasprotuje državnotožilski presoji, da utemeljen sum ni podan.
ZFPPIPP člen 322, 322/1, 322/1-1, 322/2, 322/4. ZPP člen 2, 337, 337/1.
nakup nepremičnine v stečajnem postopku - tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - obstoj najemnega razmerja - soglasje stečajnega sodišča - rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti - pritožbena novota
Morebiten posel oziroma dogovor, s katerim bi stečajni upravitelj stečajnega dolžnika toženki dovolil uporabo stvari v stečajni masi, bi namreč moralo odobriti stečajno sodišče z izdajo sklepa o upravljanju stečajne mase.
jamčevalni zahtevek - pravočasno in pravilno grajanje napak
Ob dejstvu, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da zaradi nepravilnega in nepravočasnega grajanja napak tožeča stranka ne more uveljavljati oziroma uspeti z jamčevalnim zahtevkom, kar je bil razlog za zavrnitev zahtevka iz naslova dokončanja in popravila diletacij betona ter razpok in razpadanja brežin, se sodišču prve stopnje do vprašanj, ki jih je v zvezi s temi deli navedel izvedenec v svoji dopolnitvi mnenja, ni rabilo opredeljevati, saj niso pravno relevantna.
ZPP člen 142, 142/4, 318, 318/1, 318/1-1, 339, 339/2, 339/2-7.
vročitev tožbe s fikcijo vročitve - zamudna sodba - pritožba zoper zamudno sodbo - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - nepravilna vročitev tožbe v odgovor - pravica do izjave v postopku - naslov bivališča tožene stranke - začasno prebivališče - prijava spremembe naslova prebivališča - prebivališče strank v tujini - pravica do učinkovitega sodnega varstva - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pooblastilo za prevzem pisanja
Dne 2. 11. 2022, ko je sodišče prve stopnje štelo, da je bila tožencu tožba vročena s fikcijo, toženec na spornem naslovu dejansko ni stanoval (ni imel dejanskega prebivališča), kljub temu, da je imel na tem naslovu še vedno prijavljeno stalno prebivališče. Toženec je torej res opustil dolžnost prijave prebivališča, kot mu nalaga ZPPreb-1. Vendar pa gre pri tem za upravno zadevo in takšne nepravilnosti lahko povzročijo upravnopravne sankcije.
Ob obrazloženem je torej toženec izkazal, da na naslovu, na katerem je sodišče štelo, da mu je bila tožba vročena s fikcijo, v času vročanja dejansko ni stanoval oziroma ni imel dejanskega prebivališča, zato ima prav, da vročitev tožbe tožencu ni bila pravilna.
Ker pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe o priglašenih pritožbenih stroških ni odločilo, ni odločilo o celotnem predlogu pritožnika, zato pritožnik (tožeča stranka) utemeljeno predlaga, da pritožbeno sodišče odloči tudi o priglašenih pritožbenih stroških.
V primeru, ko sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje, tako kot je pritožbeno sodišče storilo s sklepom z dne 20. 11. 2023, v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo.
Za končno odločbo je pritožbeno sodišče pridržalo tudi odločitev o stroških predloga za dopolnilni sklep (četrti odstavek 163. člena ZPP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00074687
URS člen 22, 23, 29. KZ-1 člen 283, 283/1. ZKP člen 42, 42/3, 269, 269-2, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1.
kaznivo dejanje krive ovadbe - zakonski znaki kaznivega dejanja - določen opis kaznivega dejanja - izločitev sodnika - razlogi za izločitev sodnika - pravica do izjave v postopku - pravica do pritožbe - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - presoja dejanskega stanja
Procesno postopanje sodnika in vrsta odločitve, ki jo sodnik sprejme v okviru svojih pristojnosti, ne glede na to, ali so pravilne ali ne, same po sebi, brez navedbe dodatnih okoliščin, ki bi kazale na pristranskost sodnika, ne morejo biti podlaga za njegovo izločitev.
V opisu kaznivega dejanja v izpodbijani sodbi se prepleta opis zavesti obdolženke, da kaznivi dejanji, ki ju je naznanila, nista bili storjeni, z opisom, za kateri dejanji je obdolženka podala krivo ovadbo. Iz takšnega opisa kaznivega dejanja je mogoče izluščiti po eni strani obdolženkino zavest in védenje, da dejanji, ki se preganjata po uradni dolžnosti, nista bili storjeni, na drugi strani pa tudi, kateri kaznivi dejanji nista bili storjeni.
Dolžnica zgolj s pritožbenimi navedbami, da je sodno takso plačala v predpisanem roku, ne da bi ob tem priložila tudi potrdilo o plačilu sodne takse, ne more izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje, da te sodne takse v določenem roku ni plačala.
ZD člen 142, 142/3. ZPP člen 338, 338/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog - pojem protispisnosti - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - obročno plačilo obveznosti - obročno odplačilo kupnine - trditveno in dokazno breme
Protispisnost je podana le, kadar je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in samimi temi listinami, zapisniki ali prepisi. Gre za to, da sodišče v razlogih sodbe vsebini dokaznega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo to dejansko ima (nepravilno prenese podatke iz listinskega gradiva v sodbo).
Trditveno in dokazno breme o plačilu obrokov je na strani tistega, ki to zatrjuje, torej dedičev pokojnega. A tudi tožnica mora (najprej) zatrditi in nato še dokazati dejstva, ki so po materialnem pravu potrebna za nastanek s tožbenim zahtevkom uveljavljane pravne posledice.
preživljanje otroka - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka, ki se redno šola - preživnina - višina preživnine - državna štipendija - študentsko delo - potrebe otroka - pridobitne zmožnosti zavezanca
Stališče nasprotne udeleženke, da bi moral predlagatelj vse svoje osnovne življenjske potrebe pokrivati z dohodkom iz študentskega dela (ter štipendije), je zmotno. Res je starševska dolžnost preživljanja polnoletnih otrok manj stroga, kot je dolžnost staršev preživljati mladoletnega otroka in se sredstva, če jih polnoletni otrok ob rednem študiju pridobiva iz naslova študentskega dela, tudi upoštevajo pri kritju njegovih potreb, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo, glede na to, da sta starša v konkretnem primeru šibkega materialnega stanja oziroma nižjih preživninskih zmožnosti. Vendar pa se otrokov zaslužek upošteva le kot delno in relativno manjše zmanjšanje preživninske obveznosti obeh staršev. Dejstvo, da je predlagatelj v preteklosti več delal, ker od nasprotne udeleženke preživnine sploh ni dobil, zato ne more iti v njegovo škodo. Nasprotna udeleženka se ne more uspešno sklicevati na prenizke dohodke ali celo brezposelnost, če je zdravstveno stabilna ter ima dovolj časa in zmožnosti, da se zaposli in pridobiva dohodek z delom ter s tem izpolnjuje starševske obveznosti do obeh svojih otrok.
OZ člen 6, 6/1, 10, 147, 147/1, 171. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 1. Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti (2014) člen 4, 6.
škodni dogodek - krivdna odškodninska odgovornost - delna razbremenitev odškodninske odgovornosti - načelo prepovedi povzročanja škode - ravnanje oškodovanca - pohodna površina - osvetlitev poti - osvetlitev lokala - neustrezna osvetlitev stopnišča - padec na stopnicah - gostinski obrat - standard povprečno skrbnega človeka - skrbnost dobrega gospodarja - dokazna ocena izpovedbe prič - dokaz s sodnim izvedencem - opustitev dolžne skrbnosti
Osvetljenost poti od izhoda do parkirišča ni dosegla minimalnih standardov, zato izhod iz lokala zaradi slabe osvetlitve ni zagotavljal varnega dostopa do parkirišča.
Od povprečno skrbnega človeka se pričakuje, da pri hoji v temi okoli vogala stavbe pozornost posveti terenu pred sabo ter s previdno hojo in tipanjem oceni varnost svojega premikanja.
gola pritožba - neobrazložena pritožba - preizkus pravilnosti prvostopne odločbe po uradni dolžnosti - potrebni pravdni stroški - strošek odgovora na pritožbo
Pritožba zoper izpodbijano sodbo in sklep je gola, saj vsebuje samo navedbo odločbe, zoper katero se vlaga, in podpis pritožnice. V takem primeru višje sodišče v skladu s 350. členom ZPP v okviru uradnega preizkusa presodi izpodbijani sklep v delu, s katerim pritožnica ni uspela.
Glede na to, da je šlo za golo pritožbo, odgovor nanjo ni bil potreben strošek postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP).
Pritožnik je vložil štiri ločene pritožbe zoper štiri različne procesne odločitve sodišča prve stopnje. Ocena sodišča, da gre za štiri pravna sredstva je pravilna, posledično pa tudi odmera sodne takse za štiri pritožbe v izpodbijanih plačilnih nalogih.
postopek v sporu majhne vrednosti - zahteva za izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - izjema od načela obligatornosti glavne obravnave - pisno izvedena pravdna dejanja - odločanje na podlagi listinskih dokazov - pravočasnost navajanja dejstev in dokazov v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka v sporu majhne vrednosti - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - dokazna ocena sodišča prve stopnje - odvetniška tarifa - plačilo za odvetniške storitve - dogovor o plačilu odvetniških storitev - ustni dogovor o plačilu - oblika ad probationem - strošek odgovora na pritožbo - kriterij potrebnosti stroškov
Postopek v sporu majhne vrednosti namreč poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj (prvi odstavek 450. člena ZPP). Glavna obravnava ni obligatorna, zato bi morali pravdni stranki izrecno predlagati izvedbo naroka, česar pa nobena od njiju ni storila.
Za dogovor, ki predvideva drugačno plačilo odvetniških storitev, kot to določa OT, je po 17. členu OT sicer res predpisana pisna oblika. Vendar ta ni predvidena za njegovo veljavnost (ad valorem), pač pa za njegovo (lažjo) dokazljivost (ad probationem).
pravno odločilna dejstva - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za pridržanje
Neutemeljena je tudi pritožbena graja, da bi sodišče prve stopnje moralo pogledati videoposnetek njegovega sprejema na oddelek pod posebnim nadzorom UKC 13. 1. 2024, da bi se prepričalo, da ob sprejemu na oddelek ni bil agresiven. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je treba izvesti dokaze zgolj glede dokazovanja pravno odločilnih dejstev. Pravno odločilno dejstvo v predmetni zadevi je, ali nasprotni udeleženec ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih in ali je to ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Vse navedeno pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, saj je dokazni postopek pokazal, da ima nasprotni udeleženec duševno motnjo in da je bil zaradi te duševne motnje agresiven tako v domačem okolju (zaradi česar je bila potreba intervencija policije) kakor tudi v sami psihiatrični bolnišnici, kjer so morali vsled njegove agresije uporabiti oviranje s pasovi. Glede na navedeno je pravno nerelevantno, ali je bil tudi ob samem vstopu v psihiatrično bolnišnico agresiven ali ne, saj že ugotovljena dejstva o njegovih agresivnih dejanjih pred in po sprejemu kažejo na to, da so izpolnjeni pogoji za prisilno pridržanje iz 39. člena ZDZdr.