preživljanje otroka - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka, ki se redno šola - preživnina - višina preživnine - državna štipendija - študentsko delo - potrebe otroka - pridobitne zmožnosti zavezanca
Stališče nasprotne udeleženke, da bi moral predlagatelj vse svoje osnovne življenjske potrebe pokrivati z dohodkom iz študentskega dela (ter štipendije), je zmotno. Res je starševska dolžnost preživljanja polnoletnih otrok manj stroga, kot je dolžnost staršev preživljati mladoletnega otroka in se sredstva, če jih polnoletni otrok ob rednem študiju pridobiva iz naslova študentskega dela, tudi upoštevajo pri kritju njegovih potreb, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo, glede na to, da sta starša v konkretnem primeru šibkega materialnega stanja oziroma nižjih preživninskih zmožnosti. Vendar pa se otrokov zaslužek upošteva le kot delno in relativno manjše zmanjšanje preživninske obveznosti obeh staršev. Dejstvo, da je predlagatelj v preteklosti več delal, ker od nasprotne udeleženke preživnine sploh ni dobil, zato ne more iti v njegovo škodo. Nasprotna udeleženka se ne more uspešno sklicevati na prenizke dohodke ali celo brezposelnost, če je zdravstveno stabilna ter ima dovolj časa in zmožnosti, da se zaposli in pridobiva dohodek z delom ter s tem izpolnjuje starševske obveznosti do obeh svojih otrok.
izvršba - zavrženje ugovora - prepozen ugovor dolžnika - rok za vložitev ugovora - vrnitev v prejšnje stanje - neupoštevne navedbe
Sodišče prve stopnje je ugotovilo (kar ni pritožbeno izpodbijano), da je bila s sklepom o izvršbi z dne 16. 8. 2023 na podlagi izvršilnega naslova dovoljena izvršba na dolžnikove premičnine, da je bil ta sklep o izvršbi dolžniku vročen 13. 9. 2023 in da je dolžnik ugovor vložil 28. 9. 2023. Zaključek sodišča prve stopnje, da se je osemdnevni rok za vložitev ugovora iztekel z dnem 22. 9. 2023, torej je dolžnik ugovor vložil po poteku osemdnevnega roka, je pravilen.
ZD člen 142, 142/3. ZPP člen 338, 338/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog - pojem protispisnosti - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - obročno plačilo obveznosti - obročno odplačilo kupnine - trditveno in dokazno breme
Protispisnost je podana le, kadar je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in samimi temi listinami, zapisniki ali prepisi. Gre za to, da sodišče v razlogih sodbe vsebini dokaznega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo to dejansko ima (nepravilno prenese podatke iz listinskega gradiva v sodbo).
Trditveno in dokazno breme o plačilu obrokov je na strani tistega, ki to zatrjuje, torej dedičev pokojnega. A tudi tožnica mora (najprej) zatrditi in nato še dokazati dejstva, ki so po materialnem pravu potrebna za nastanek s tožbenim zahtevkom uveljavljane pravne posledice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00073717
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. OZ člen 366, 366/1. ZPP člen 224, 339, 339/2, 339/2-8.
izvršba na podlagi verodostojne listine - zastaranje terjatve - začetek teka zastaralnega roka - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - umik predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine - odpoved pravici do izterjave - pravni interes za sodno varstvo - neuspešna izvršba
Posebnost postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine je v tem, da je hkrati z naložitvijo plačila terjatve v sklepu o izvršbi tudi že dovoljena izvršba, zato ne pride do časovnega zamika med pravnomočnostjo sodne odločbe, s katero je naloženo plačilo terjatve, in začetkom izvršilnega postopka. Zastaralni rok zato začne teči šele, ko je postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine pravnomočno končan.
Umik izvršilnega predloga v postopku na podlagi verodostojne listine je bil podan iz razlogov na strani dolžnice oziroma zaradi neizterljivosti, saj terjatev v obdobju več kot desetih let od izdaje sklepa o izvršbi do ustavitve postopka ni bila niti delno poplačana. Pravilen je zato zaključek, da umik ni bil podan zaradi odpovedi upnika sodnemu varstvu in zahtevku do dolžnice, temveč je bil posledica neuspešnosti izvršbe in zato ne more imeti učinkov v smislu prvega odstavka 366. člena OZ, posledično pa je pravilna tudi argumentacija, da je zastaralni rok pričel teči šele po pravnomočnosti sklepa o ustavitvi izvršbe.
Ker pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe o priglašenih pritožbenih stroških ni odločilo, ni odločilo o celotnem predlogu pritožnika, zato pritožnik (tožeča stranka) utemeljeno predlaga, da pritožbeno sodišče odloči tudi o priglašenih pritožbenih stroških.
V primeru, ko sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje, tako kot je pritožbeno sodišče storilo s sklepom z dne 20. 11. 2023, v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo.
Za končno odločbo je pritožbeno sodišče pridržalo tudi odločitev o stroških predloga za dopolnilni sklep (četrti odstavek 163. člena ZPP).
Ker je pritožnica umaknila že vloženo pritožbo, preden je pritožbeno sodišče odločilo o njej, je pritožbeno sodišče izdalo ugotovitveni sklep o umiku pritožbe (drugi odstavek 334. člena ZPP).
Prvi odstavek 37. člena ZST-1 določa, da vrnitev takse po uradni dolžnosti odredi sodišče, ki je odločalo v postopku na prvi stopnji. Pritožbeno sodišče zato ni odločalo o vrnitvi sodne takse, ker za to ni pristojno.
OZ člen 6, 6/1, 10, 147, 147/1, 171. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 1. Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti (2014) člen 4, 6.
škodni dogodek - krivdna odškodninska odgovornost - delna razbremenitev odškodninske odgovornosti - načelo prepovedi povzročanja škode - ravnanje oškodovanca - pohodna površina - osvetlitev poti - osvetlitev lokala - neustrezna osvetlitev stopnišča - padec na stopnicah - gostinski obrat - standard povprečno skrbnega človeka - skrbnost dobrega gospodarja - dokazna ocena izpovedbe prič - dokaz s sodnim izvedencem - opustitev dolžne skrbnosti
Osvetljenost poti od izhoda do parkirišča ni dosegla minimalnih standardov, zato izhod iz lokala zaradi slabe osvetlitve ni zagotavljal varnega dostopa do parkirišča.
Od povprečno skrbnega človeka se pričakuje, da pri hoji v temi okoli vogala stavbe pozornost posveti terenu pred sabo ter s previdno hojo in tipanjem oceni varnost svojega premikanja.
plačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe
Pritožnikovo stališče, da zadošča, da je upravičen do taksne oprostitve, ni pravilno. Morda pritožnik izpolnjuje pogoje zanjo (pritožbeno sodišče podatkov o tem nima), a to mora v postopku izkazati, pa ni. Okoliščin, ki bi omogočile odločanje o taksni oprostitvi, ni niti navedel.
URS člen 29, 34, 35. ZKP člen 148. KZ-1 člen 38, 241, 241/1, 241/2, 242, 242/2.
dokaz, pridobljen z zvočnim snemanjem brez soglasja snemane osebe - nedovoljeni dokazi - zakonitost dokazov - snemanje pogovorov - ustavna pravica do komunikacijske zasebnosti - izsiljevanje za denar - pravica do osebne varnosti - nedovoljeno sprejemanje daril - nedovoljeno dajanje daril - poseg v osebnostno pravico do zasebnosti in osebnega dostojanstva
Zakaj zvočni posnetki pogovorov, ki jih v pritožbah ponovno izpostavlja obramba, niso nedovoljeni dokazi, je z razlogi, s katerimi v celoti soglaša tudi pritožbeno sodišče, v točki 9 obširno in tehtno pojasnilo že prvostopno sodišče. Obrazložilo je, da oškodovančeva odločitev, da svoje pogovore z obdolžencema zvočno posname in si tako zagotovi dokaze o njunih izjavah zaradi (morebitnih) nadaljnjih pravnih postopkov, namreč glede na v izpodbijani sodbi pojasnjene okoliščine ne pomeni zlorabe snemanja s ciljem namerne povzročitve škode drugim, kar se trudijo prikazati pritožniki, temveč varovanje lastnih (pravno zavarovanih) interesov bančnega komitenta v stiski, kar velja tudi glede obdolženega B.B., h kateremu je oškodovanca napotil prav obdolženi A.A.. in E.E. pogovorov z obdolženci tudi ni posnel z namenom, da bi posegel v ustavno pravico do zasebnosti obdolžencev, temveč zaradi suma storitve korupcijskega kaznivega dejanja zoper družbo A d.o.o. katere direktor je bil. Njegov namen je bil uspešno dokončati postopek reprogramiranja kredita, kot je bil dogovorjen, brez plačila nedovoljene nagrade, torej je bil njegov namen preprečiti dokončanje koruptivnega kaznivega dejanja. Pri tem je izpostaviti, da poskus finančnega izsiljevanja po vsebini pomeni grob napad na človeško dostojanstvo, ki ga Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) jamči vsakomur brez razlike glede na njegove osebnostne pravice, med katere sodi tudi pravica do osebne varnosti.
sprememba odločbe o varstvu in vzgoji otroka - sprememba odločitve o stikih - določitev višine preživnine - sprememba višine preživnine - zvišanje preživnine
Sklenjena sodna poravnava omogoča staršema, da otroku zagotovita ustrezne pogoje za zdrav osebnostni razvoj in da je pri tem preživninsko breme glede na njune dohodke ustrezno razporejeno. Težave pri izpolnjevanju dogovora o plačilu občasnih višjih stroškov še ne predstavljajo bistveno spremenjenih okoliščin, ki bi utemeljevale spremembo s sodno poravnavo dogovorjenih obveznosti, lahko pa starša takšno spremembo dosežeta sporazumno.
pogoji za prekinitev pravdnega postopka - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - plačilo uporabnine - skupno premoženje zakoncev - delež na skupnem premoženju - solastnina - postopek delitve solastnine
Toženec zatrjuje, da zaradi originarno pridobljenega višjega deleža na skupnem premoženju toženca nista mogla postati solastnika polovice sporne nepremičnine, kar nedvomno vpliva na višino uporabnine, ki jo od njega zahtevata. Pritožbeno sodišče zato ne soglaša z razlogi prvostopnega sodišča, da ne gre za razmerje soodvisnosti in prejudicialnosti, ker so solastniški deleži v zemljiški knjigi že določeni.
V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče opraviti skrbno presojo, ali je prekinitev postopka smiselna in smotrna (sporen je zgolj del solastniškega deleža), ali bo vplivala na pravico strank do sojenja v razumnem roku (torej v kakšni fazi sta oba postopka) in kakšne so realne možnosti, da bo v drugem postopku o vprašanju odločeno hitreje.
Cilj pravnega sredstva, ki ga ureja 357.a člen ZPP, je zagotoviti učinkovito sredstvo zoper procesno ravnanje sodišča druge stopnje, s katerim to ne odloči dokončno o zadevi, čeprav bi to glede na procesne okoliščine primera lahko storilo. Pritožbo zoper razveljavitveni sklep zakon zamejuje le na primere, ko višje sodišče s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče pravico do pritožbe po 357.a členu ZPP priznava tudi zoper razveljavitvene sklepe v nepravdnih postopkih, v katerih se ZPP uporablja smiselno, končni sklep pa ima naravo sodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00076549
SPZ člen 142. ZVPot člen 23, 24. OZ člen 87. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3.
varstvo potrošnikov - ničnost kreditne pogodbe - kredit v CHF - pogodba o potrošniškem kreditu - valutna klavzula v CHF - pojasnilna dolžnost banke - izobrazba - valutno tveganje - pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - aleatorna pogodba - razvoj sodne prakse - novejša sodna praksa - sodna praksa SEU
Dolžnost celovitega pojasnila o bistvenih lastnostih kredita je na kreditodajalki in ni odvisna od morebitnih predhodno pridobljenih informacij kreditojemalca pri tretjih osebah. Zato dejstvo, da se je tožnica o možnih vrstah kredita predhodno pozanimala pri prijatelju bančniku in se po njegovem nasvetu odločila prav za kredit v CHF, banke ne razreši obveznosti, da tožnici kot potrošnici predstavi obseg valutnega tveganja. In sicer tako, da bo jasno seznanjena, da so valutna razmerja povsem nestabilna, da so nihanja lahko zelo visoka, da ima to lahko bistven vpliv na višino njene obveznosti in da se to lahko v dolgoročnem razmerju zgodi kadarkoli. Ob tem ni bistveno, da banka ne more z gotovostjo napovedati prihodnjega gibanja tečaja, saj je prav ta nenapovedljivost in možnost velikega nihanja ključen element tveganja, ki je banki znan, medtem ko se povprečen potrošnik dejanskega obsega valutnega tveganja ne zaveda.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00076083
OZ člen 15, 86, 326, 326/1, 372. ZVPot člen 23, 24. ZPotK člen 7, 21, 21/1, 21/2.
dolgoročni kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - valutno tveganje - ničnost kreditne pogodbe - varstvo potrošnikov - novacija - nepošten pogodbeni pogoj - načelo vestnosti in poštenja - temeljna načela obligacijskega prava - pojasnilna dolžnost banke - profesionalna skrbnost - sodbe SEU - stanovanjski kredit - prepoved retroaktivnosti - pravica do izjave - pravica do pritožbe - sprememba sodne prakse - Direktiva Sveta 93/13/EGS - načelo lojalne razlage - poroštvena obveznost
Toženka je lahko vedela za možnost, da bo pritožbeno sodišče (ne)utemeljenost zahtevkov, glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, presojalo materialnopravno drugače kot sodišče prve stopnje in na ta način tudi drugače vrednotilo trditve pravdnih strank, ker bo (lahko) sledilo novejši praksi Vrhovnega sodišča.
Pravna podlaga za presojo so določbe ZPotK in ZVPot ter temeljna načela OZ, ki so veljala v času sklepanja pogodb, vse v luči minimalne harmonizacije z Direktivo.
Sodnega varstva ni mogoče odreči potrošniku, ki zatrjuje nepoštenost pogodbenega pogoja, ki je bil predmet novacije, razen če ta temu nasprotuje.
Predmet obveznosti banke ni v tem, da bi za (namesto) tožnika(ov) izbrala najugodnejše pogoje kreditiranja (ker zasleduje tudi svoj ekonomski interes) ali da bi obstajala zaveza po točnem načinu informiranja npr. z izdelavo grafičnih prikazov in izračunov, z informiranjem potrošnika z vsemi analizami in sporočili, ki jih je banka prejela glede bodoče spremembe tečaja CHF, itd. - bistveno je, ali je toženka predstavila tožnikoma odločilna tveganja, ki so povezana z različnimi ponudbami kreditiranja, kar je bila njena dolžnost. Očitek toženki, da ni opravila ustrezne pojasnilne dolžnosti, ni v tem, da bi morala napovedati čas in višino apreciacije CHF. Minimalno pojasnilno dolžnost bi toženka izpolnila že s tem, če bi tožnikoma predstavila ali ju seznanila z informacijami, s katerimi je razpolagala (npr. iz Poročila BS iz leta 2005).
Toženka ni opravila pojasnilne dolžnosti, zato je ravnala nepošteno in v škodo tožnikov kot potrošnikov povzročila znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00074984
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 2017, 207/1. KZ-1 člen 186, 186/1.
obstoj utemeljenega suma - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - priporni razlog ponovitvene nevarnost - nujnost in sorazmernost ukrepa
Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje natančno pojasnilo obstoj utemeljenega suma. Sodišče prve stopnje je tudi ustrezno pretehtalo nove ugotovitve in sicer zaslišanja obeh prič, ki naj bi jima obdolženec prodal drogo. Obe priči zanikata, da naj bi jima drogo prodal obdolženec, vendar pri tem drugih relevantnih informacij o prodajalcih nista podala. Ob slednjih ugotovitvah se tako izkaže, da se je sodišče prve stopnje utemeljeno oprlo na ugotovitve policistov, ki so enega od njiju videli, da je pred zasegom droge zapuščal dvorišče obdolženčeve hiše, drugemu pa so drogo zasegli na domu obdolženca. Pri tem apoenska struktura zaseženega denarja ob hišni preiskavi pri obdolžencu doma in sicer skupaj 89 bankovcev v vrednosti od pet do petdeset evrov lahko kaže na izvor denarja iz prodaje posamičnih odmerkov droge ter navedeno potrjuje očitke državnega tožilstva. Enako velja za način pakiranja droge, saj naj bi obdolženec uporabljal za pakiranje PVC rokavice in ne kaj drugega.
darilna pogodba - vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža - nujni dedni delež - razpoložljivi del zapuščine - pobot - razpravno načelo
Glede na to, da so v zapuščini zgolj neznatna sredstva (328,49 EUR), da tožnik od pokojne matere ni prejel ničesar, toženka pa je z darilno pogodbo od matere prejela polovico sporne nepremičnine, je pravilen tudi nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da je pokojna mati pravdnih strank z omenjeno darilno pogodbo prikrajšala nujni delež tožnika.
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da je bila predmet darilne pogodbe le polovica sporne nepremičnine, in ker na podlagi drugega odstavka 26. člena ZD nujni delež potomca znaša polovico tistega deleža, ki bi šel vsakemu posamezniku po zakonitem dednem deležu, je pravilno razsodilo, da darilna pogodba proti tožniku nima pravnega učinka le glede 1/8 sporne nepremičnine.
sodna taksa - odmera sodne takse - več tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta
Kako se ugotovi vrednost spornega predmeta v primeru, če tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko uveljavlja več zahtevkov, je določeno v 41. členu ZPP: če se zahtevki opirajo na isto dejansko in pravno podlago, se določi pristojnost po seštevku vrednosti vseh zahtevkov, če pa imajo zahtevki različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
KZ-1 člen 204, 204/2, 204/3. ZKP člen 16, 16/2, 52, 52/1, 53, 53/2, 357, 357-4, 371, 371/1-5. ZGD-1 člen 32, 32/1, 515, 515/1.
kaznivo dejanje majhne tatvine - predlagalni delikt - predlog oškodovanca za pregon kaznivega dejanja - predlog upravičenega oškodovanca - kazenska ovadba - rok za podajo predloga - zakoniti zastopnik družbe - poslovodja direktor družbe - izjava volje - odsotnost pooblastila - dokazno breme tožilca - dokazno breme - zavrnilna kazenska sodba - sprememba sodbe sodišča prve stopnje
Predlog za pregon kaznivega dejanja tatvine zoper obdolženega A. A. je dne 7. 1. 2021 podala B. B., namestnica poslovodkinje trgovine X. Ni dvoma, da namestnica poslovodkinje posamične trgovine v okviru družbe X. d. o. o. skladno s prvim odstavkom 515. člena ZGD-1 ni zakonita zastopnica družbe. Oškodovano družbo bi tako lahko zastopala le na podlagi pooblastila, danega s strani te družbe, kar pa v tej zadevi ni izkazano.
Zaposlena pri oškodovani družbi lahko kaznivo dejanje nedvomno naznani tudi brez pooblastila, vendar je treba pri tem poudariti, da takšne ovadbe ni mogoče šteti kot predloga za pregon v smislu drugega odstavka 53. člena ZKP, saj zaradi odsotnosti pooblastila ne gre za osebo, ki bi bila pravnoveljavno sposobna izjaviti voljo oškodovane družbe X. d. o. o. Zato je bil obravnavan kazenski postopek uveden brez oškodovančevega predloga za pregon.
Zavarovalna pogodba se sklene na podlagi ponudbe. Ponudba mora biti sestavljena v skladu s pogoji, po katerih zavarovalnica sklepa zavarovanje. Podpis na ponudbi torej praviloma dokazuje, da je zavarovalec s temi pogoji seznanjen, kar je, kot rečeno, namen varstva potrošnikov. Pri sklenitvi na daljavo, ko naj bi štelo že plačilo prve premije za podpis na ponudbi, pa ni mogoč enak sklep. Tak način sklepanja pogodb potrošnikom ne zagotavlja pravic in jamstev, kakršne določa ZVPot. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je šlo zato za nepošteni pogoj v smislu 23. člena ZVPot.
izvršba na premičnine - ustavitev izvršbe - neuspešen rubež - neizveden rubež - predlog za ponovni rubež - predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja - pravnomočno odločena stvar
Ob odločanju o upnikovi pritožbi sta njegova predloga za predložitev seznama premoženja po 31. členu ZIZ in za posledično razveljavitev odločitve o ustavitvi premičninske izvršbe po drugem odstavku 88. člena ZIZ že pravnomočno zavrnjena in upnikovih navedb v tem delu ni mogoče še enkrat vsebinsko obravnavati. Zaključkov sodišča prve stopnje o neizvedenih in neuspešnih rubežih ter zaključka o svoji neaktivnosti v času od zadnjega poizkusa oprave rubeža pa upnik v pritožbi niti ne napada, zato višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da so izpolnjeni pogoji za ustavitev izvršbe na dolžnikove premičnine po 88. členu ZIZ.