ZPP člen 142, 142/4, 318, 318/1, 318/1-1, 339, 339/2, 339/2-7.
vročitev tožbe s fikcijo vročitve - zamudna sodba - pritožba zoper zamudno sodbo - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - nepravilna vročitev tožbe v odgovor - pravica do izjave v postopku - naslov bivališča tožene stranke - začasno prebivališče - prijava spremembe naslova prebivališča - prebivališče strank v tujini - pravica do učinkovitega sodnega varstva - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pooblastilo za prevzem pisanja
Dne 2. 11. 2022, ko je sodišče prve stopnje štelo, da je bila tožencu tožba vročena s fikcijo, toženec na spornem naslovu dejansko ni stanoval (ni imel dejanskega prebivališča), kljub temu, da je imel na tem naslovu še vedno prijavljeno stalno prebivališče. Toženec je torej res opustil dolžnost prijave prebivališča, kot mu nalaga ZPPreb-1. Vendar pa gre pri tem za upravno zadevo in takšne nepravilnosti lahko povzročijo upravnopravne sankcije.
Ob obrazloženem je torej toženec izkazal, da na naslovu, na katerem je sodišče štelo, da mu je bila tožba vročena s fikcijo, v času vročanja dejansko ni stanoval oziroma ni imel dejanskega prebivališča, zato ima prav, da vročitev tožbe tožencu ni bila pravilna.
postopek v sporu majhne vrednosti - zahteva za izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - izjema od načela obligatornosti glavne obravnave - pisno izvedena pravdna dejanja - odločanje na podlagi listinskih dokazov - pravočasnost navajanja dejstev in dokazov v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka v sporu majhne vrednosti - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - dokazna ocena sodišča prve stopnje - odvetniška tarifa - plačilo za odvetniške storitve - dogovor o plačilu odvetniških storitev - ustni dogovor o plačilu - oblika ad probationem - strošek odgovora na pritožbo - kriterij potrebnosti stroškov
Postopek v sporu majhne vrednosti namreč poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj (prvi odstavek 450. člena ZPP). Glavna obravnava ni obligatorna, zato bi morali pravdni stranki izrecno predlagati izvedbo naroka, česar pa nobena od njiju ni storila.
Za dogovor, ki predvideva drugačno plačilo odvetniških storitev, kot to določa OT, je po 17. členu OT sicer res predpisana pisna oblika. Vendar ta ni predvidena za njegovo veljavnost (ad valorem), pač pa za njegovo (lažjo) dokazljivost (ad probationem).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00074687
URS člen 22, 23, 29. KZ-1 člen 283, 283/1. ZKP člen 42, 42/3, 269, 269-2, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1.
kaznivo dejanje krive ovadbe - zakonski znaki kaznivega dejanja - določen opis kaznivega dejanja - izločitev sodnika - razlogi za izločitev sodnika - pravica do izjave v postopku - pravica do pritožbe - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - presoja dejanskega stanja
Procesno postopanje sodnika in vrsta odločitve, ki jo sodnik sprejme v okviru svojih pristojnosti, ne glede na to, ali so pravilne ali ne, same po sebi, brez navedbe dodatnih okoliščin, ki bi kazale na pristranskost sodnika, ne morejo biti podlaga za njegovo izločitev.
V opisu kaznivega dejanja v izpodbijani sodbi se prepleta opis zavesti obdolženke, da kaznivi dejanji, ki ju je naznanila, nista bili storjeni, z opisom, za kateri dejanji je obdolženka podala krivo ovadbo. Iz takšnega opisa kaznivega dejanja je mogoče izluščiti po eni strani obdolženkino zavest in védenje, da dejanji, ki se preganjata po uradni dolžnosti, nista bili storjeni, na drugi strani pa tudi, kateri kaznivi dejanji nista bili storjeni.
Pritožnik je vložil štiri ločene pritožbe zoper štiri različne procesne odločitve sodišča prve stopnje. Ocena sodišča, da gre za štiri pravna sredstva je pravilna, posledično pa tudi odmera sodne takse za štiri pritožbe v izpodbijanih plačilnih nalogih.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00075745
ZPP člen 165, 165/3, 205, 206, 206/4. ZBan-1 člen 350, 350a.
prekinitev pravdnega postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - razlaga zakonskih določb - restriktivna razlaga zakona - prekinitev postopka do rešitve predhodnega vprašanja - dopuščena revizija - odločitev o reviziji - načelo pravne varnosti - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - učinkovito sodno varstvo - pravica do sojenja v razumnem roku - oteženo dokazovanje - odškodninska odgovornost bank - podrejene obveznice - imetniki podrejenih obveznic - odločba o izrednih ukrepih - izbris obveznic - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - pojasnilna dolžnost banke - kršitev pojasnilne dolžnosti - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča
Okoliščine primera terjajo (bolj) restriktiven pristop pri presoji pogojev za prekinitev postopka: ker glede pravnega vprašanja, ki ga je očitno štelo za pravno pomembnega, sodišče prve stopnje Vrhovnemu sodišču ni predlagalo izdaje svetovalnega mnenja, prekinitev postopka na podlagi četrtega odstavka 206. člena ZPP ni utemeljena.
Ni dvoma, da so vprašanja v zvezi s podrejenimi obveznicami zapletena in pomembna ter je v javnem interesu ne le, da se rešujejo, ampak da se rešijo čimbolj enotno, kar zahteva tudi ustavno načelo pravne varnosti. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dalo sodišče prve stopnje pri razlagi četrtega odstavka 206. člena ZPP premajhno težo interesu toženke do sojenja v razumnem roku, na kar ta v pritožbi utemeljeno opozarja.
omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - postavitev izvedenca medicinske stroke - strokovna pomoč - duševna motnja - časovna veljavnost začasnega zadržanja
Na podlagi prvega odstavka 48. člena ZDZdr so izpolnjeni vsi potrebni zakonski pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr za zdravljenje nasprotne udeleženke v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice.
Pod vplivom bolezenskih simptomov nasprotna udeleženka odklanja zdravniško oskrbo in s tem hudo ogroža svoje zdravje.
OZ člen 6, 6/1, 10, 147, 147/1, 171. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 1. Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti (2014) člen 4, 6.
škodni dogodek - krivdna odškodninska odgovornost - delna razbremenitev odškodninske odgovornosti - načelo prepovedi povzročanja škode - ravnanje oškodovanca - pohodna površina - osvetlitev poti - osvetlitev lokala - neustrezna osvetlitev stopnišča - padec na stopnicah - gostinski obrat - standard povprečno skrbnega človeka - skrbnost dobrega gospodarja - dokazna ocena izpovedbe prič - dokaz s sodnim izvedencem - opustitev dolžne skrbnosti
Osvetljenost poti od izhoda do parkirišča ni dosegla minimalnih standardov, zato izhod iz lokala zaradi slabe osvetlitve ni zagotavljal varnega dostopa do parkirišča.
Od povprečno skrbnega človeka se pričakuje, da pri hoji v temi okoli vogala stavbe pozornost posveti terenu pred sabo ter s previdno hojo in tipanjem oceni varnost svojega premikanja.
podrejene obveznice - izbris obveznic - odškodninska odgovornost bank - Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - pojasnilna dolžnost banke - prekinitev postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - načelo pravne varnosti - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - dopuščena revizija - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča
Vprašanje (ne)zakonitosti odločbe Banke Slovenije oziroma presoja utemeljenosti razlogov za prenehanje kvalificiranih obveznosti banke je brez dvoma zahtevno strokovno vprašanje, ki bi z vidika pravne varnosti terjalo enoten odgovor v vseh postopkih, v katerih nekdanji imetniki uveljavljajo sodno varstvo zaradi izbrisa podrejenih obveznic.
Toženka utemeljeno opozarja, da ji bo v primeru prekinitve postopka - zaradi časovne oddaljenosti vpisovanja obveznic - oteženo dokazovanje dejstev. Sodišče prve stopnje bo zato v nadaljevanju postopka moralo o tem, ali je vprašanje (ne)zakonitosti odločbe Banke Slovenije v tej pravdi predhodno vprašanje, odločati sámo.
sodna taksa - odmera sodne takse - več tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta
Kako se ugotovi vrednost spornega predmeta v primeru, če tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko uveljavlja več zahtevkov, je določeno v 41. členu ZPP: če se zahtevki opirajo na isto dejansko in pravno podlago, se določi pristojnost po seštevku vrednosti vseh zahtevkov, če pa imajo zahtevki različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
ZVEtL-1 člen 17, 17/3, 17/3-3, 23, 24, 29. SZ člen 12, 12/3.
vzpostavitev etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - posamezni del stavbe - skupni deli stavbe v etažni lastnini - splošni skupni del - dogovor o souporabi - uporaba skupnih delov - balkon - podstrešje - zavrnitev dokaznega predloga - nedovoljena pritožbena novota
Po tretjem odstavku 12. člena SZ je pravica uporabe skupnih delov stavbe prešla v solastninsko pravico, ki pa je enako kot (predhodna) pravica uporabe vezana na lastnino posameznega dela stavbe. Ker je bilo podstrešje v postopku nacionalizacije skupni del stavbe, se je pravica skupne uporabe podstrešja lahko pridobila le skupaj s posameznim delom stavbe sorazmerno z deležem lastnika posameznega dela, izvzetega iz nacionalizacije. Kot skupni del stavbe torej ni mogel biti v samostojnem pravnem prometu.
ugotovitev skupnega premoženja - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - obseg skupnega premoženja - višina deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje - vlaganja skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - nedovoljeni informativni dokazi
Zatrjevani vložek skupnega premoženja v posebno premoženje toženke po ustaljeni sodni praksi ne bi povzročil stvarno pravnih posledic (npr. transformacijo vložka v solastniški delež do 1/4 na stanovanju v Ljubljani). Slednje je namreč izjema, dopustna zgolj v primeru predhodnega dogovora pravdnih strank, da na nepremičnini nastane solastnina oz. skupna lastnina , ki ga tožnik ni zatrjeval.
Pri odločanju o višini deležev na skupnem premoženju gre za celovito presojo vseh okoliščin in prispevkov, ne le dohodka vsakega zunajzakonskega partnerja.
Deleža v razmerju 65:35, sta tudi po mnenju pritožbenega sodišča povsem ustrezna, upoštevajoč primerljivo sodno prakso in ugotovljena dejstva. Dohodek toženke je bil bistveno višji in posledično prevladujoč, pri čemer je toženka sama v celoti skrbela za organizacijo financ pri gradnji ob sočasno enakomerno razporejeni skrbi za gospodinjstvo in sina.
vročanje - zakonska fikcija vročitve - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hišni predalčnik
Naslovnik, ki zatrjuje, da mu neka odločba ni bila pravilno vročena, mora hkrati izpodbijati tudi odločitev samo, kar pomeni, da mora vložiti tudi redno pravno sredstvo (oziroma v tem primeru predlog za odložitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja), saj samo na tak način lahko doseže vsebinsko presojo glede sporne fiktivne vročitve.
izdaja začasne odredbe - prepoved razpolaganja z nepremičnino - verjetnost obstoja terjatve - obstoj življenjske in ekonomske skupnosti - skupno premoženje zakoncev - verjeten izkaz objektivne nevarnosti za izterjavo
Pri ugotavljanju pogojev za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve po določbi prvega odstavka 272. člena ZIZ, je dokazni standard znižan. Za odločitev je bistveno, da so okoliščine, ki kažejo na obstoj določenega dejstva močnejše od tistih, ki govore zoper njega.
Za verjeten izkaz nevarnosti po prvi alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ ni potrebno zatrjevati in izkazati konkretnega ravnanja druge toženke, ki bi kazalo na to, da bi z nepremičninami, ki po navedbah tožnice sodijo v skupno premoženje, razpolagala.
Cilj pravnega sredstva, ki ga ureja 357.a člen ZPP, je zagotoviti učinkovito sredstvo zoper procesno ravnanje sodišča druge stopnje, s katerim to ne odloči dokončno o zadevi, čeprav bi to glede na procesne okoliščine primera lahko storilo. Pritožbo zoper razveljavitveni sklep zakon zamejuje le na primere, ko višje sodišče s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče pravico do pritožbe po 357.a členu ZPP priznava tudi zoper razveljavitvene sklepe v nepravdnih postopkih, v katerih se ZPP uporablja smiselno, končni sklep pa ima naravo sodbe.
pogoji za prekinitev pravdnega postopka - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - plačilo uporabnine - skupno premoženje zakoncev - delež na skupnem premoženju - solastnina - postopek delitve solastnine
Toženec zatrjuje, da zaradi originarno pridobljenega višjega deleža na skupnem premoženju toženca nista mogla postati solastnika polovice sporne nepremičnine, kar nedvomno vpliva na višino uporabnine, ki jo od njega zahtevata. Pritožbeno sodišče zato ne soglaša z razlogi prvostopnega sodišča, da ne gre za razmerje soodvisnosti in prejudicialnosti, ker so solastniški deleži v zemljiški knjigi že določeni.
V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče opraviti skrbno presojo, ali je prekinitev postopka smiselna in smotrna (sporen je zgolj del solastniškega deleža), ali bo vplivala na pravico strank do sojenja v razumnem roku (torej v kakšni fazi sta oba postopka) in kakšne so realne možnosti, da bo v drugem postopku o vprašanju odločeno hitreje.
KZ-1 člen 204, 204/2, 204/3. ZKP člen 16, 16/2, 52, 52/1, 53, 53/2, 357, 357-4, 371, 371/1-5. ZGD-1 člen 32, 32/1, 515, 515/1.
kaznivo dejanje majhne tatvine - predlagalni delikt - predlog oškodovanca za pregon kaznivega dejanja - predlog upravičenega oškodovanca - kazenska ovadba - rok za podajo predloga - zakoniti zastopnik družbe - poslovodja direktor družbe - izjava volje - odsotnost pooblastila - dokazno breme tožilca - dokazno breme - zavrnilna kazenska sodba - sprememba sodbe sodišča prve stopnje
Predlog za pregon kaznivega dejanja tatvine zoper obdolženega A. A. je dne 7. 1. 2021 podala B. B., namestnica poslovodkinje trgovine X. Ni dvoma, da namestnica poslovodkinje posamične trgovine v okviru družbe X. d. o. o. skladno s prvim odstavkom 515. člena ZGD-1 ni zakonita zastopnica družbe. Oškodovano družbo bi tako lahko zastopala le na podlagi pooblastila, danega s strani te družbe, kar pa v tej zadevi ni izkazano.
Zaposlena pri oškodovani družbi lahko kaznivo dejanje nedvomno naznani tudi brez pooblastila, vendar je treba pri tem poudariti, da takšne ovadbe ni mogoče šteti kot predloga za pregon v smislu drugega odstavka 53. člena ZKP, saj zaradi odsotnosti pooblastila ne gre za osebo, ki bi bila pravnoveljavno sposobna izjaviti voljo oškodovane družbe X. d. o. o. Zato je bil obravnavan kazenski postopek uveden brez oškodovančevega predloga za pregon.
plačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe
Pritožnikovo stališče, da zadošča, da je upravičen do taksne oprostitve, ni pravilno. Morda pritožnik izpolnjuje pogoje zanjo (pritožbeno sodišče podatkov o tem nima), a to mora v postopku izkazati, pa ni. Okoliščin, ki bi omogočile odločanje o taksni oprostitvi, ni niti navedel.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00076083
OZ člen 15, 86, 326, 326/1, 372. ZVPot člen 23, 24. ZPotK člen 7, 21, 21/1, 21/2.
dolgoročni kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - valutno tveganje - ničnost kreditne pogodbe - varstvo potrošnikov - novacija - nepošten pogodbeni pogoj - načelo vestnosti in poštenja - temeljna načela obligacijskega prava - pojasnilna dolžnost banke - profesionalna skrbnost - sodbe SEU - stanovanjski kredit - prepoved retroaktivnosti - pravica do izjave - pravica do pritožbe - sprememba sodne prakse - Direktiva Sveta 93/13/EGS - načelo lojalne razlage - poroštvena obveznost
Toženka je lahko vedela za možnost, da bo pritožbeno sodišče (ne)utemeljenost zahtevkov, glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, presojalo materialnopravno drugače kot sodišče prve stopnje in na ta način tudi drugače vrednotilo trditve pravdnih strank, ker bo (lahko) sledilo novejši praksi Vrhovnega sodišča.
Pravna podlaga za presojo so določbe ZPotK in ZVPot ter temeljna načela OZ, ki so veljala v času sklepanja pogodb, vse v luči minimalne harmonizacije z Direktivo.
Sodnega varstva ni mogoče odreči potrošniku, ki zatrjuje nepoštenost pogodbenega pogoja, ki je bil predmet novacije, razen če ta temu nasprotuje.
Predmet obveznosti banke ni v tem, da bi za (namesto) tožnika(ov) izbrala najugodnejše pogoje kreditiranja (ker zasleduje tudi svoj ekonomski interes) ali da bi obstajala zaveza po točnem načinu informiranja npr. z izdelavo grafičnih prikazov in izračunov, z informiranjem potrošnika z vsemi analizami in sporočili, ki jih je banka prejela glede bodoče spremembe tečaja CHF, itd. - bistveno je, ali je toženka predstavila tožnikoma odločilna tveganja, ki so povezana z različnimi ponudbami kreditiranja, kar je bila njena dolžnost. Očitek toženki, da ni opravila ustrezne pojasnilne dolžnosti, ni v tem, da bi morala napovedati čas in višino apreciacije CHF. Minimalno pojasnilno dolžnost bi toženka izpolnila že s tem, če bi tožnikoma predstavila ali ju seznanila z informacijami, s katerimi je razpolagala (npr. iz Poročila BS iz leta 2005).
Toženka ni opravila pojasnilne dolžnosti, zato je ravnala nepošteno in v škodo tožnikov kot potrošnikov povzročila znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih.
Zavarovalna pogodba se sklene na podlagi ponudbe. Ponudba mora biti sestavljena v skladu s pogoji, po katerih zavarovalnica sklepa zavarovanje. Podpis na ponudbi torej praviloma dokazuje, da je zavarovalec s temi pogoji seznanjen, kar je, kot rečeno, namen varstva potrošnikov. Pri sklenitvi na daljavo, ko naj bi štelo že plačilo prve premije za podpis na ponudbi, pa ni mogoč enak sklep. Tak način sklepanja pogodb potrošnikom ne zagotavlja pravic in jamstev, kakršne določa ZVPot. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je šlo zato za nepošteni pogoj v smislu 23. člena ZVPot.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00076549
SPZ člen 142. ZVPot člen 23, 24. OZ člen 87. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3.
varstvo potrošnikov - ničnost kreditne pogodbe - kredit v CHF - pogodba o potrošniškem kreditu - valutna klavzula v CHF - pojasnilna dolžnost banke - izobrazba - valutno tveganje - pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - aleatorna pogodba - razvoj sodne prakse - novejša sodna praksa - sodna praksa SEU
Dolžnost celovitega pojasnila o bistvenih lastnostih kredita je na kreditodajalki in ni odvisna od morebitnih predhodno pridobljenih informacij kreditojemalca pri tretjih osebah. Zato dejstvo, da se je tožnica o možnih vrstah kredita predhodno pozanimala pri prijatelju bančniku in se po njegovem nasvetu odločila prav za kredit v CHF, banke ne razreši obveznosti, da tožnici kot potrošnici predstavi obseg valutnega tveganja. In sicer tako, da bo jasno seznanjena, da so valutna razmerja povsem nestabilna, da so nihanja lahko zelo visoka, da ima to lahko bistven vpliv na višino njene obveznosti in da se to lahko v dolgoročnem razmerju zgodi kadarkoli. Ob tem ni bistveno, da banka ne more z gotovostjo napovedati prihodnjega gibanja tečaja, saj je prav ta nenapovedljivost in možnost velikega nihanja ključen element tveganja, ki je banki znan, medtem ko se povprečen potrošnik dejanskega obsega valutnega tveganja ne zaveda.