sodna taksa - odmera sodne takse - več tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta
Kako se ugotovi vrednost spornega predmeta v primeru, če tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko uveljavlja več zahtevkov, je določeno v 41. členu ZPP: če se zahtevki opirajo na isto dejansko in pravno podlago, se določi pristojnost po seštevku vrednosti vseh zahtevkov, če pa imajo zahtevki različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
pogoji za prekinitev pravdnega postopka - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - plačilo uporabnine - skupno premoženje zakoncev - delež na skupnem premoženju - solastnina - postopek delitve solastnine
Toženec zatrjuje, da zaradi originarno pridobljenega višjega deleža na skupnem premoženju toženca nista mogla postati solastnika polovice sporne nepremičnine, kar nedvomno vpliva na višino uporabnine, ki jo od njega zahtevata. Pritožbeno sodišče zato ne soglaša z razlogi prvostopnega sodišča, da ne gre za razmerje soodvisnosti in prejudicialnosti, ker so solastniški deleži v zemljiški knjigi že določeni.
V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče opraviti skrbno presojo, ali je prekinitev postopka smiselna in smotrna (sporen je zgolj del solastniškega deleža), ali bo vplivala na pravico strank do sojenja v razumnem roku (torej v kakšni fazi sta oba postopka) in kakšne so realne možnosti, da bo v drugem postopku o vprašanju odločeno hitreje.
KZ-1 člen 204, 204/2, 204/3. ZKP člen 16, 16/2, 52, 52/1, 53, 53/2, 357, 357-4, 371, 371/1-5. ZGD-1 člen 32, 32/1, 515, 515/1.
kaznivo dejanje majhne tatvine - predlagalni delikt - predlog oškodovanca za pregon kaznivega dejanja - predlog upravičenega oškodovanca - kazenska ovadba - rok za podajo predloga - zakoniti zastopnik družbe - poslovodja direktor družbe - izjava volje - odsotnost pooblastila - dokazno breme tožilca - dokazno breme - zavrnilna kazenska sodba - sprememba sodbe sodišča prve stopnje
Predlog za pregon kaznivega dejanja tatvine zoper obdolženega A. A. je dne 7. 1. 2021 podala B. B., namestnica poslovodkinje trgovine X. Ni dvoma, da namestnica poslovodkinje posamične trgovine v okviru družbe X. d. o. o. skladno s prvim odstavkom 515. člena ZGD-1 ni zakonita zastopnica družbe. Oškodovano družbo bi tako lahko zastopala le na podlagi pooblastila, danega s strani te družbe, kar pa v tej zadevi ni izkazano.
Zaposlena pri oškodovani družbi lahko kaznivo dejanje nedvomno naznani tudi brez pooblastila, vendar je treba pri tem poudariti, da takšne ovadbe ni mogoče šteti kot predloga za pregon v smislu drugega odstavka 53. člena ZKP, saj zaradi odsotnosti pooblastila ne gre za osebo, ki bi bila pravnoveljavno sposobna izjaviti voljo oškodovane družbe X. d. o. o. Zato je bil obravnavan kazenski postopek uveden brez oškodovančevega predloga za pregon.
Zavarovalna pogodba se sklene na podlagi ponudbe. Ponudba mora biti sestavljena v skladu s pogoji, po katerih zavarovalnica sklepa zavarovanje. Podpis na ponudbi torej praviloma dokazuje, da je zavarovalec s temi pogoji seznanjen, kar je, kot rečeno, namen varstva potrošnikov. Pri sklenitvi na daljavo, ko naj bi štelo že plačilo prve premije za podpis na ponudbi, pa ni mogoč enak sklep. Tak način sklepanja pogodb potrošnikom ne zagotavlja pravic in jamstev, kakršne določa ZVPot. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je šlo zato za nepošteni pogoj v smislu 23. člena ZVPot.
podrejene obveznice - izbris obveznic - odškodninska odgovornost bank - Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - pojasnilna dolžnost banke - prekinitev postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - načelo pravne varnosti - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - dopuščena revizija - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča
Vprašanje (ne)zakonitosti odločbe Banke Slovenije oziroma presoja utemeljenosti razlogov za prenehanje kvalificiranih obveznosti banke je brez dvoma zahtevno strokovno vprašanje, ki bi z vidika pravne varnosti terjalo enoten odgovor v vseh postopkih, v katerih nekdanji imetniki uveljavljajo sodno varstvo zaradi izbrisa podrejenih obveznic.
Toženka utemeljeno opozarja, da ji bo v primeru prekinitve postopka - zaradi časovne oddaljenosti vpisovanja obveznic - oteženo dokazovanje dejstev. Sodišče prve stopnje bo zato v nadaljevanju postopka moralo o tem, ali je vprašanje (ne)zakonitosti odločbe Banke Slovenije v tej pravdi predhodno vprašanje, odločati sámo.
sprememba odločbe o varstvu in vzgoji otroka - sprememba odločitve o stikih - določitev višine preživnine - sprememba višine preživnine - zvišanje preživnine
Sklenjena sodna poravnava omogoča staršema, da otroku zagotovita ustrezne pogoje za zdrav osebnostni razvoj in da je pri tem preživninsko breme glede na njune dohodke ustrezno razporejeno. Težave pri izpolnjevanju dogovora o plačilu občasnih višjih stroškov še ne predstavljajo bistveno spremenjenih okoliščin, ki bi utemeljevale spremembo s sodno poravnavo dogovorjenih obveznosti, lahko pa starša takšno spremembo dosežeta sporazumno.
URS člen 29, 34, 35. ZKP člen 148. KZ-1 člen 38, 241, 241/1, 241/2, 242, 242/2.
dokaz, pridobljen z zvočnim snemanjem brez soglasja snemane osebe - nedovoljeni dokazi - zakonitost dokazov - snemanje pogovorov - ustavna pravica do komunikacijske zasebnosti - izsiljevanje za denar - pravica do osebne varnosti - nedovoljeno sprejemanje daril - nedovoljeno dajanje daril - poseg v osebnostno pravico do zasebnosti in osebnega dostojanstva
Zakaj zvočni posnetki pogovorov, ki jih v pritožbah ponovno izpostavlja obramba, niso nedovoljeni dokazi, je z razlogi, s katerimi v celoti soglaša tudi pritožbeno sodišče, v točki 9 obširno in tehtno pojasnilo že prvostopno sodišče. Obrazložilo je, da oškodovančeva odločitev, da svoje pogovore z obdolžencema zvočno posname in si tako zagotovi dokaze o njunih izjavah zaradi (morebitnih) nadaljnjih pravnih postopkov, namreč glede na v izpodbijani sodbi pojasnjene okoliščine ne pomeni zlorabe snemanja s ciljem namerne povzročitve škode drugim, kar se trudijo prikazati pritožniki, temveč varovanje lastnih (pravno zavarovanih) interesov bančnega komitenta v stiski, kar velja tudi glede obdolženega B.B., h kateremu je oškodovanca napotil prav obdolženi A.A.. in E.E. pogovorov z obdolženci tudi ni posnel z namenom, da bi posegel v ustavno pravico do zasebnosti obdolžencev, temveč zaradi suma storitve korupcijskega kaznivega dejanja zoper družbo A d.o.o. katere direktor je bil. Njegov namen je bil uspešno dokončati postopek reprogramiranja kredita, kot je bil dogovorjen, brez plačila nedovoljene nagrade, torej je bil njegov namen preprečiti dokončanje koruptivnega kaznivega dejanja. Pri tem je izpostaviti, da poskus finančnega izsiljevanja po vsebini pomeni grob napad na človeško dostojanstvo, ki ga Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) jamči vsakomur brez razlike glede na njegove osebnostne pravice, med katere sodi tudi pravica do osebne varnosti.
OZ člen 9, 33, 33/5, 239, 336, 336/1. ZPP člen 180, 180/3. SPZ člen 39, 40, 49.
sklenitev in izpolnitev pogodbe - lastninska pravica na stanovanju - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - tretja oseba - poimenovanje pogodbe - vsebina pogodbe - predpogodba - pogodba z odložnim pogojem - izpolnitev obveznosti - sestavine tožbe - način pridobitve lastninske pravice - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - rok za zastaranje - terjatev na izstavitev zemljiškoknjižne listine
Z Dogovorom sta se toženka in njen takratni zunajzakonski partner zavezala priskrbeti stanovanje tožniku. Gre za obveznost zunajzakonskih partnerjev v razmerju do tretje osebe in ne za medsebojni dogovor o urejanju premoženjskih razmer. Poimenovanje pravnega posla ni bistveno, ampak njegova vsebina. Vsebina Dogovora pa jasno izraža toženkino obveznost. Kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, jasnim jezikovnim pomenom vsebine Dogovora ni mogoče pripisati drugačnega pomena ali posledice. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je Dogovor nedoločen ali nedoločljiv, saj iz njega jasno izhaja, da toženka in tožnikov brat A. A. kupita stanovanje v vrednosti 8 mio SIT, da vzame kredit toženka in da se po plačilu kredita stanovanje prepiše na tožnika. Za presojo veljavnosti sklenjenega Dogovora ni bistveno, da je bilo kupljeno stanovanje nekoliko dražje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - trpinčenje na delovnem mestu - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi - preuranjena odločitev - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Ker so pravno pomembne okoliščine v času podaje odpovedi, je sodišče prve stopnje pri presoji, ali je zaradi prerazporeditve delovnih nalog prenehala potreba po delu tožnice, utemeljeno upoštevalo le tiste naloge, ki jih je v času pred sporno odpovedjo dejansko opravljala.
Četudi bi držala pritožbena trditev, da po podani odpovedi pri toženi stranki nihče ne opravlja naloge vodenja sistema sledljivosti soli oziroma da te naloge direktor tožene stranke ni prevzel, to ne omaje zaključka, da je tožena stranka delo reorganizirala tako, da delo tožnice na delovnem mestu vodja poslovne podpore ni bilo več potrebno. Za odločitev o obstoju organizacijskega razloga ni pomembno, ali se vodenje sistema sledljivosti pri toženi stranki izvaja ali ne, saj v tem sporu od nje ni mogoče zahtevati, naj izvaja tovrstno zakonsko dolžnost. Bistveno je namreč le, da za opravljanje te naloge ni zaposlila novega delavca, česar nenazadnje tožnica niti ne zatrjuje.
Čeprav je tožena stranka dokazala dejansko izvedbo reorganizacije dela, zaradi katere je prenehala potreba po opravljanju tožničinega dela, pa mora sodišče preveriti, ali s formalno sicer dokazanim poslovnim razlogom ni prišlo do zlorabe tega instituta. V zvezi z nekaterimi okoliščinami posameznih očitkov trpinčenja na delovnem mestu, za katerega je tožnica zatrjevala, da naj bi vodilo do odpovedi in bilo pravi razlog zanjo, je vsaj preuranjen sklep, da reorganizacija dela ni bila izvedena kot eno izmed dejanj trpinčenja oziroma da organizacijski razlog ni navidezen.
začetek stečajnega postopka - domneva insolventnosti - pritožba družbenika
Družbenik izpodbija domnevo insolventnosti. Z v pritožbi navedenimi dejstvi in predloženimi dokazi sodišče prve stopnje ob odločanju še ni razpolagalo. V pritožbi navedena dejstva višje sodišče v taki situaciji presoja le z vidika možnosti uspešnega izpodbijanja insolventnosti dolžnika, če bi se zatrjevana dejstva izkazala za resnična. Pritožnik svojih navedb in predloženih dokazov res podrobneje ni pojasnil, vendar višje sodišče kljub temu ocenjuje, da je ponudil trditve in dokaze za presojo zatrjevane solventnosti dolžnika, ki so vzbudili dvom v dolžnikovo insolventnost. Še posebej zato, ker je bila predlagatelju dana možnost, da odgovori na trditve v pritožbi in na predlagane dokaze, pa je ni izkoristil.
spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba o nezgodnem zavarovanju - splošni pogoji zavarovalne pogodbe - poškodba - izguba splošne delovne sposobnosti - določitev stopnje invalidnosti
Toženka je pred pravdo ocenila, da ima tožnik omejeno gibljivost v ramenskem sklepu srednje stopnje in mu v skladu s tabelo priznala 20 % nezgodno invalidnost v višini 3.338,40 EUR (20 % od zavarovalne vsote 16.692,00 EUR). Da bi bil tožnik upravičen do priznanja zahtevanih dodatnih 10 % invalidnosti, bi torej moral dokazati, da je pri njem podana omejena gibljivost ramenskega sklepa težje stopnje. Glede na omenjeno pogodbeno določilo je logičen zaključek, da to pomeni, da bi moral dokazati omejeno gibljivost večjo od 2/3 oziroma od 66,66 %.
načrt poteka stečajnega postopka - premoženje stečajnega dolžnika
Premoženje stečajnega dolžnika ne obsega samo stvari oziroma lastninske pravice na stvareh, temveč tudi vse druge premoženjske pravice, katerih imetnik je stečajni dolžnik in katerih vrednost je mogoče izraziti v denarju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00073497
SPZ člen 8, 48, 48/1, 48/2, 92. ZPP člen 11, 13, 13/1, 13/2, 206, 206/1, 206/1-1, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 23.
prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - ne vročitev odgovora na tožbo - pravica stranke do izjave v postopku - odprava procesne kršitve v pritožbenem postopku - varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - izročitev in izpraznitev nepremičnine - povezanost objekta in zemljišča - povečana vrednost nepremičnine - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - načelo superficies solo cedit - nastanek skupnega premoženja z vlaganji v nepremičnino - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - učinek rešitve predhodnega vprašanja
Toženec v navedeni pravdi z navedbami o skupnih vlaganjih uveljavlja stvarno pravni zahtevek za ugotovitev skupnega premoženja na obsežnem premoženju in tudi podredni - obligacijski oziroma denarni zahtevek za povračilo vlaganj v več različnih nepremičnin. Pravda za ugotavljanje skupnega premoženja pravdnih strank bo dolga, zapletena in ne glede na dejstvo, da se je pričela nekaj mesecev prej kot obravnavana pravda, ne bo kmalu zaključena. Čakanje na njeno pravnomočnost bi nesorazmerno in neutemeljeno podaljšalo to pravdo, v kateri lahko sodišče predhodno vprašanje o lastništvu na obravnavni nepremičnini reši samo z učinkom za to pravdo.
tožba na ugotovitev stvarne služnosti - služnost hoje in vožnje - obseg in vsebina stvarne služnosti - pogodba o ustanovitvi služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - nastanek stvarne služnosti - način izvrševanja služnosti
Ni treba, da se sodišče do prav vsake strankine navedbe opredeli izrecno, temveč se lahko opredeli tudi posredno, ko npr. ugotovi obstoj drugačnih nasprotnih dejstev.
Glede na to, da je potreba po obračanju zaradi povečanih gabaritov tožničine hiše nastala z gradnjo le-te leta 1991, bi 20-letna priposestvovalna doba iztekla leta 2011. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženka ves ta čas ali vsaj večino časa obračanju nasprotovala, torej se obračanje ni izvrševalo dobroverno, temveč zvijačno.
Pravilen je zaključek, da tožnica ni uspela dokazati, da bi bila dejanska vsebina služnosti drugačna od v pogodbi zapisane, in da prav tako ni uspela dokazati, da bi služnost obračanja dobroverno in nemoteno izvrševala 20 let.
ZDSS-1 člen 72. SZ-1 člen 104, 121a, 121a/2. ZUP člen 7, 140, 140/2.
potrdilo o plačilu - subvencija tržne najemnine
Ključna je ugotovitev sodišča, da tožnica ni dokazala, da je za najemno stanovanje plačala tržno najemnino. Slednje je namreč v 121.a členu SZ-1 opredeljeno kot eden izmed pogojev, ki jih mora dokazati upravičen prosilec za priznanje subvencije k plačilu tržne najemnine.
ZPP člen 80, 81, 81/1, 226, 226/1, 226/2. ZMatR člen 16, 16/1.
smrt tožene stranke pred vložitvijo tožbe - sposobnost biti stranka v pravdnem postopku - sposobnost biti pravdna stranka - pravdna sposobnost - procesna sposobnost - pasivna procesna legitimacija - stranka postopka - pravna sposobnost - pravna sposobnost fizične osebe - izguba pravne sposobnosti s smrtjo - zavrženje tožbe - matična knjiga umrlih - podatki iz matične knjige umrlih - vpis v matični register - predložitev listine - listina v tujem jeziku - prevod listine - prevod listin v slovenski jezik
Vložitev tožbe proti osebi, ki je umrla pred njegovo vložitvijo, ni dopustna.
Ker je smrt posameznika pomembno pravno dejstvo tudi za druge osebe in razmerja, mora biti zanesljivo ugotovljeno.
Ob dejstvu, da slovenski matični register ne izkazuje toženčeve smrti, na ta podatek pa se tožnica izrecno sklicuje, bi moralo sodišče od pooblaščenca domnevno umrlega toženca zahtevati bodisi izpisek iz matičnega registra oziroma matične knjige pristojnega tujega organa ali vsaj originalno potrdilo o smrti oziroma njegov overjen prepis, eno in drugo pa (skladno z drugim odstavkom 226. člena ZPP) prevedeno v slovenski jezik.
zavrženje predloga za obnovo postopka - objektivni rok za obnovo postopka - zamuda roka
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je odločba sodišča prve stopnje v tem sporu postala pravnomočna dne 28. 10. 2015, ko je pritožbeno sodišče s sklepom Pdp 776/2015 ugotovilo, da je tožnica pritožbo umaknila. Zato se je objektivni 5-letni zastaralni rok za vložitev predloga za obnovo postopka iztekel 28. 10. 2020. Tožnica je vložila predlog za obnovo postopka dne 7. 8. 2023, torej po poteku objektivnega 5-letnega zastaralnega roka.
plačilo za nadurno delo - rok za zastaranje - pravnomočna odločitev v kolektivnem delovnem sporu - vmesna sodba - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev)
Pritožba napačno vztraja pri stališču, da predstavlja odločitev v kolektivnem delovnem sporu judikatno terjatev oziroma odločitev po temelju, ki se mora obravnavati enako kot odločitev na podlagi vmesne sodbe. S sodbo v kolektivnem delovnem sporu ni bila ugotovljena tožnikova terjatev, zato ne gre za judikatno terjatev iz prvega odstavka 356. člena OZ in zanjo ne velja 10 letni, ampak 5 letni zastaralni rok iz 202. člena ZDR-1.
Odločitev v kolektivnem delovnem sporu ne predstavlja vmesne sodbe, zato se tožnik neutemeljeno sklicuje na stališča glede učinka vmesne sodbe in ugovorov, ki se lahko uveljavljajo po njeni pravnomočnosti. Odločitev v kolektivnem delovnem sporu sicer lahko kaže nekatere učinke vmesne sodbe (npr. reševanje vprašanja temelja, ekonomičnost postopka), vendar zaradi različne pravne narave in vsebine kolektivnih delovnih sporov njihovih učinkov in posledic odločitve ni mogoče enačiti z vmesno sodbo. Čeprav se v kolektivnem delovnem sporu ugotovi, da se mora presežne ure konec referenčnega obdobja šteti za nadure in jih ustrezno plačati, to ne pomeni, da so vsi delavci avtomatično upravičeni do plačila nadur, ampak je treba ugotoviti, ali je posamezni delavec konec referenčnega obdobja imel nadure in koliko. Na ta način lahko posamezni delavci uveljavljajo dejansko prikrajšanje v individualnih delovnih sporih. Odločitev v kolektivnem delovnem sporu pomeni le, da se delodajalec ne more več sklicevati, da presežne ure konec referenčnega obdobja ne predstavljajo nadur.
zagotavljanje dela delavcev drugemu delodajalcu - trditveno in dokazno breme - utemeljenost zahtevka po višini
Če tožena stranka konkretnih del ni naročila in če v bistvenem pritrjuje tožeči stranki, da ji je ta nudila le delavce, ki jim je delo sproti odrejala tožena stranka na gradbišču, se obstoj dogovora o tem, da bo tožeča stranka dela obračunala po specifikaciji izvedenih del, izkazuje kot nesmiseln in brez podlage (cause). Če tožena stranka ni naročila točno specificiranih del, ni razloga, da bi jih specificirala tožeča stranka, saj je vrsto in obseg dela odrejala toženka.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00073593
Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1-3, 17. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 4, 4-2. Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 2, 2-2. ZObr člen 2, 97e. ZSSloV člen 20, 20/1.
stalna pripravljenost - neposredna uporaba direktive - delovni čas - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Zdravstvena oskrba, ki jo je zagotavljala tožnica (in ki bi jo zagotavljala tudi v času napada, vojne, druge nevarnosti), je enako kot logistična podpora ključna za delovanje vojske, zato je tako delo tožnice treba šteti kot del usposabljanja, ki ga brez zagotovljene zdravstvene oskrbe ne bi bilo mogoče izvesti (izjema iz 1. alineje prvega odstavka izreka sodbe C-742/19). To pomeni, da tožnica za ta čas pripravljenosti ni upravičena do plačila 100 % urne postavke, temveč zgolj 50 % (kar je že prejela).
Čeprav je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da nekatere dejavnosti, v zvezi s katerimi je bila tožnici odrejena stalna pripravljenost, ne predstavljajo izjeme od Direktive 2003/88/ES in je posledično tožničin tožbeni zahtevek za plačilo razlike med že prejetimi zneski (50 % osnove) in pripadajočim plačilom v višini 100 % osnove utemeljen, pa je napačno prisodilo tožnici plačilo tudi za vojaške vaje in usposabljanja, kjer je bila tožnica podpora vaji. Zaradi napačnega materialnopravnega stališča, da pri vseh aktivnostih, tako vojaških vajah kot taborih in selekcijskih postopkih, kjer je bila tožnica le podpora, ne gre za izjemo od Direktive 2003/88/ES, sodišče prve stopnje ni ugotavljalo v zvezi s katerimi aktivnostmi je bila tožnici odrejena stalna pripravljenost.