Terjatve, ki so nastale po začetku stečajnega postopka, se ne prijavljajo v stečajnem postopku, saj se izplačajo iz stečajne mase po pravilih o stroških postopka (določbe 158. člena ZPPSL). Zato za njih ne veljajo določbe o prerekanih terjatvah (določba 142. člena ZPPSL) in ugotovitvi obstoja prerekanih terjatev (določba 143. člena ZPPSL). Različen pa je tudi tek obresti enega ali drugega zahtevka (določba 114. člena ZPPSL).
blagovna znamka - prenos in vzdrževanje znamke - sodelovalna dolžnost nosilcev pravic
Vzpostavljanje podatkovne baze ne more biti časovno neomejeno. Namen sodelovalne dolžnosti pri vzpostavitvi baze podatkov je zagotoviti varstvo pri ZZP prijavljenih ali pridobljenih pravic. Učinkovito pravno varstvo prenesenih pravic kot tudi varstvo novih pravic pa je mogoče zagotoviti le, če je znano, katere pravice industrijske lastnine in v kakšnem obsegu v določenem trenutku v Sloveniji uživajo pravno varstvo.
kršitev delovne obveznosti - zloraba odsotnosti z dela zaradi bolezni
Odločitev sodišča temelji na pojasnilu lečeče zdravnice tožnika o tem, kakšnih navodil bi se moral tožnik držati v času bolniškega staleža. Iz dejanskih ugotovitev sodišča izhaja, da se tožnik teh navodil ni držal, njegovo ravnanje (delo na polju, odsotnost od doma) pa pomeni zlorabo pravice do odsotnosti z dela oziroma zlorabljanje te odsotnosti v druge namene.
sklep o razporeditvi - neopravičena odsotnost z dela
Delavec se mora ravnati po dokončnem sklepu o razporeditvi in noben zakon ne predpisuje obveznosti delodajalca, da bi moral delavcu dati še dodaten rok za izvršitev dokončnega sklepa.
ZUP (1986) člen 250, 252, 252/3.ZUP člen 263, 263/2, 324. ZUS člen 59, 73.
odmera dohodnine - upravni postopek - obnova postopka - uvedba obnove postopka po uradni dolžnosti - rok za uvedbo postopka
Ker je bil izpodbijani sklep organa prve stopnje izdan pred potekom objektivnega petletnega roka, ki ga določa 3. odstavek 252. člena ZUP/86, je davčni organ pravočasno uvedel obnovo postopka po uradni dolžnosti. Izrecne določbe, da je na enomesečni rok, ki je veljal za stranke, vezan tudi organ, ZUP/86 ni vseboval. Glede na določbo 324. člena ZUP pa določbe 2. odstavka 263. člena ZUP ni bilo mogoče uporabiti.
Istovetnost (6. točka 19. člena ZIL) je podana tudi, če ima beseda kot prevladujoč element prijavljenega znaka v prevodu v tuj jezik enak pomen kot že zavarovani znak v besedi za proizvode iste ali podobne vrste. Gre za istovetnost glede na sporočilni namen.
delovno razmerje za določen čas - razlogi za sklenitev delovnega razmerja za določen čas
Glede na ugotovitve sodišča v izpodbijani sodbi, da je tožena stranka delovno razmerje s tožnikom za določen čas sklepala zato, ker še ni imela obratovalnega dovoljenja za glavno dejavnost in ker ni imela lastnih prostorov, je pravilen tudi zaključek sodišča, da to ne morejo biti zakoniti razlogi za sklepanje delovnega razmerja za določen čas.
industrijska lastnina - upravni spor - tožba - pravni interes za tožbo
Po določbah 1. odstavka 4. člena ZUS in 1. odstavka 18. člena ZUS lahko v upravnem sporu izpodbija upravni akt tisti, ki lahko izkaže, da ima pravni interes oziroma, da je zaradi upravnega akta prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih, če zakon ne določa drugače. Zakon o industrijski lastnini, ki ureja priznanje blagovne znamke, tudi ne daje vsakomur pravice sprožiti upravni spor zoper odločbo o priznanju blagovne znamke.
dohodnina - odmera dohodnine - olajšava - vzdrževani družinski člani - otrok
Določbo 1. odstavka 10. člena ZDoh je treba razlagati tako, da se za "prvega" otroka šteje prvi izmed otrok kot vzdrževanih članov po rojstvu, za vsakega "nadaljnjega" pa naslednji po rojstvu.
sodna pristojnost - tuja oseba - spor z mednarodnim elementom - kolizijske norme
V sporih z mednarodnimi elementi so za odločanje o pristojnosti sodišča RS odločilna dejstva, ki obstajajo takrat, ko pravda začne teči (vročitev tožbe toženi stranki).
pogoji - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravica do zagovora
Tožena stranka je storila vse kar je potrebno, da bi tožniku omogočila zagovor, pisno obdolžitev in vabilo na zagovor mu je poskušala osebno vročiti v skladu s pravili ZDR in ZPP in ko je tožnik tako vročitev neupravičeno odklonil, je postopala v skladu s pravili ZPP o odklonitvi sprejema. S tem je izpolnila tudi obveznost iz drugega odstavka 83. člena ZDR. Če pa se delavec noče zagovarjati, nosi posledice svojega ravnanja v celoti on sam in ne delodajalec. Zagovor je pravica delavca, ki jo lahko izkoristi ali pa ne, delodajalčeva obveznost je le, da mu zagovor omogoči.
Čeprav je delovno razmerje poseben odnos med delavcem in delodajalcem, se pri reševanju sporov iz delovnega razmerja določbe zakona o obligacijskih razmerjih uporabljajo smiselno v vseh razmerjih, ki so podobna ali enaka obligacijskim razmerjem. Zato bi vprašanja glede sklenitve sporazuma, po mnenju revizijskega sodišča, morali obravnavati glede na določbe 36. in 39. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR - Uradni list SFRJ, št. 29/78 do 57/89), in ob upoštevanju določb četrtega odstavka 72. člena ZOR, kar so tisti obligacijsko pravni instituti, ki jih je možno uveljavljati pri pristojnem sodišču tudi brez predhodnega postopka pri delodajalcu.
Po določbi prvega odstavka 36. člena ZOR ponudba pogodbe veže ponudnika, po določbi drugega odstavka tega člena pa lahko ponudbo prekliče preden jo ponudnik sprejeme. Ker 2. točka prvega odstavka 75. člena ZTPDR oziroma 2. točka prvega odstavka 100. člena ZDR predvideva pisni sporazum, mora biti ponudba pisna. Po določbi drugega odstavka 39. člena ZOR je ponudba sprejeta, ko ponudnik stori kaj, iz česar se lahko zaključi, da je ponudbo sprejel.
Pritožbeno sodišče, ko odloča na seji senata, je vezano na dejansko stanje kot izhaja iz obrazložitve sodbe in ne na tisto, ki ga samo morda ugotovi iz podatkov spisa.
prenehanje delovnega razmerja - kriteriji za določanje presežnih delavcev - podrobnejše določanje meril za uporabo kriterijev za določanje presežnih delavcev
Iz prvega odstavka 17. člena SKPGD res izhaja, da se pri določanju presežnih delavcev v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno razporejati v skladu z zakonom. Pri tem pa dvanajsti odstavek istega člena določa, da se s kolektivno pogodbo dejavnosti oziroma podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom, ki je v skladu s kolektivno pogodbo, lahko podrobneje določijo merila za uporabo posameznih kriterijev iz tega člena.
ZPP člen 339, 339/2. ZDR (1990) člen 100, 100/1. ZDSS člen 23, 24.
prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - razlogi sodbe
Ker je sodišče ugotovilo zakonitost spornih sklepov o prenehanju delovnega razmerja zaradi tožnikove neupravičene odsotnosti z dela pet delovnih dni ne da bi se opredelilo do vseh dejstev, na podlagi katerih bi bil mogoč zaključek, da je bila tožničina odsotnost neupravičena oz. ali je sploh šlo za odsotnost, sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in se ne da preizkusiti.
ZUS člen 59, 67, 73. ZUP (1986) člen 249, 249-1, 250, 250/1.ZUP člen 138, 260, 324.
dohodek iz dejavnosti - odmera davka - upravni postopek - obnova postopka - predhoden preizkus formalnih pogojev za obnovo postopka
V fazo predhodnega preizkusa formalnih pogojev za obnovo postopka se presoja le verjetna izkazanost okoliščin, na katere upravni organ opira svoj sklep za obnovo postopka. Ne presoja pa se v tej fazi utemeljenost konkretnih dejstev in okoliščin, ki bodo, če bo ta v upravnem postopku tudi dokazana, vplivale na morebitno spremembo odločbe, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva.
URS člen 29, 29-3. EKČP člen 6, 6/3-d.ZKP člen 380, 380/1, 371, 371/2, 355, 355/1, 201, 201/1-1.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obravnava pred sodiščem druge stopnje - kršitev pravice do obrambe - dokazni predlog - izvajanje dokazov - pripor - begosumnost
Kršitev pravic obrambe po 2. odstavku 371. člena ZKP spada med relativne bistvene kršitve, ki niso samostojni pritožbeni razlog, ampak jih je potrebno presojati v povezavi s pritožbenim razlogom zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Na obravnavi pred drugostopenjskim sodiščem je mogoče na novo izvesti ali ponoviti le nekatere izmed številnih dokazov, ki so bili izvedeni pred sodiščem prve stopnje. Gre za razjasnitev posameznih razmeroma samostojnih relevantnih dejstev, ki se z ostalimi dejstvi, ugotovljenimi v prvostopenjski sodbi, ne prepletajo v tolikšni meri, da bi bilo treba zaradi celovite presoje znova izvesti vse dokaze in jih oceniti na glavni obravnavi pred prvostopenjskim sodiščem.
Predlog strank za izvedbo dokazov mora biti določen, nanašati se mora na konkretno dejstvo, ki je pomembno za kazenski postopek ter temeljiti na splošnih izkustvenih pravilih, da se s predloženim dokazom zatrjevano dejstvo lahko ugotovi. V nasprotnem ne gre za dokazni predlog, temveč za pripombo, mnenje, sugestijo, ki nima pravnega učinka.
status žrtve vojnega nasilja - begunec - revizijski postopek - možnost izpodbijanja ugotovitve upravnih organov v tožbi
Ker je tožena stranka v revizijskem postopku presodila, da tožniku ne gre status žrtve vojnega nasilja, je imel tožnik prvo možnost za izpodbijanje ugotovitev tožene stranke šele s tožbo. To potrjuje tudi predlog za dodatno zaslišanje prič.
status žrtve vojnega nasilja - begunka - pogoji za priznanje statusa - nasilno dejanje ali prisilni ukrep
Nemški okupator je začel z množičnim izseljevanjem Slovencev po razglasu v jeseni 1941. leta. Tožnica, ki je s svojo teto odšla na delo v Nemčijo 5.7.1941, neposredno ni mogla občutiti prisilnega ukrepa izselitve, pred katerim naj bi pobegnila.