URS člen 29, 29-3. EKČP člen 6, 6/3-d.ZKP člen 380, 380/1, 371, 371/2, 355, 355/1, 201, 201/1-1.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obravnava pred sodiščem druge stopnje - kršitev pravice do obrambe - dokazni predlog - izvajanje dokazov - pripor - begosumnost
Kršitev pravic obrambe po 2. odstavku 371. člena ZKP spada med relativne bistvene kršitve, ki niso samostojni pritožbeni razlog, ampak jih je potrebno presojati v povezavi s pritožbenim razlogom zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Na obravnavi pred drugostopenjskim sodiščem je mogoče na novo izvesti ali ponoviti le nekatere izmed številnih dokazov, ki so bili izvedeni pred sodiščem prve stopnje. Gre za razjasnitev posameznih razmeroma samostojnih relevantnih dejstev, ki se z ostalimi dejstvi, ugotovljenimi v prvostopenjski sodbi, ne prepletajo v tolikšni meri, da bi bilo treba zaradi celovite presoje znova izvesti vse dokaze in jih oceniti na glavni obravnavi pred prvostopenjskim sodiščem.
Predlog strank za izvedbo dokazov mora biti določen, nanašati se mora na konkretno dejstvo, ki je pomembno za kazenski postopek ter temeljiti na splošnih izkustvenih pravilih, da se s predloženim dokazom zatrjevano dejstvo lahko ugotovi. V nasprotnem ne gre za dokazni predlog, temveč za pripombo, mnenje, sugestijo, ki nima pravnega učinka.
Uredba Sveta (ES), št. 343/2003 člen 3, 16, 19, 20. ZAzil člen 65, 65/4. ZUS člen 60, 60/1-3, 77, 77/2-3.
azil - določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil - kriteriji in merila v Uredbi 343/2003
Glede na vzpostavljena merila in kriterije v Uredbi 343/2003 se država članica enostransko odloči, da je odgovorna (pristojna) za obravnavanje prošnje za azil ali pa se z drugo državo članico dogovori, da ta sprejme ali ponovno sprejme prosilca za azil, torej, da se državi članici dogovorita, katera je odgovorna za obravnavanje prošnje za azil. Uredba 343/2003 ureja merila in kriterije za ravnanje držav članic, prosilcu za azil pa ne daje pravice do izbire države članice, odgovorne za obravnavo njegove prošnje za azil.
status žrtve vojnega nasilja - begunec - pogoji za priznanje statusa - požig hiše - nesrečno naključje
Glede na nesporno dejstvo, da je hiša tožničine družine pogorela zaradi nehotene nesreče ob partizanski akciji, niso izpolnjeni pogoji za priznanje statusa begunca.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - upravni postopek - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji
Dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno pred upravnim organom prve stopnje, še ni podlaga za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja. Pravilno je stališče, da bo dopolnitev postopka najhitreje opravil prvostopni organ.
carinski zavezanec - nezakonit vnos blaga na carinsko območje - dobroverni lastnik blaga
Za blago, ki je nezakonito vnešeno na carinsko območje in zato predmet prekrška in zanj ni bila plačana carina, carinarnica ne more naknadno obračunati carine dobrovernemu lastniku blaga in temu tudi ne more naložiti vrnitve blaga v tujino.
upravičenci do denacionalizacije - vrnitev stvari - čas podržavljenja stavbnega zemljišča
Upravičenost do denacionalizacije je glede na določbo 3. člena ZDen odvisna od časa podržavljenja stavbnega zemljišča in ne od časa odvzema zemljišča iz posesti. Upravčenec do denacionalizacije je tudi tisti, ki mu je pravica uporabe odvzeta, ne glede na to, da je bil prejšnji lastnik ali tisti, ki je pravico uporabe pridobil od prejšnjega lastnika na podlagi pravnega posla ali z dedovanjem.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22467
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-4, 420, 420/2.KZ člen 41, 51, 51/3, 325, 325/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje v izreku - kršitev kazenskega zakona - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kazenske sankcije - načelo individualizacije kazenskih sankcij - pogojna obsodba - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti
Izrek sodbe nasprotuje sam sebi, če se posamezni deli izreka medsebojno izključujejo, razlogom sodbe pa, če ni skladnosti med navedbami v opisu kaznivega dejanja ter navedbami in zaključki v obrazložitvi.
Kršitev kazenskega zakona po 4. točki 372. člena ZKP je podana, če sodišče na pravilno ugotovljeno dejansko stanje uporabi napačen zakon, in to tako, da uporabi zakon, ki ga sploh ni mogoče uporabiti ali zakon, ki ga je treba uporabiti, pa ga je uporabilo na nepravilen način. Slednje se izraža v napačni pravni oceni kaznivega dejanja.
V primerih, v katerih sodišča obravnavajo vinjene storilce kaznivih dejanj povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, se izrekajo nepogojne zaporne kazni, zlasti še v primerih, v katerih gre za visoko stopnjo alkoholiziranosti, ki je hkrati povezana z drugimi hudimi kršitvami prometnih predpisov.
začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - podlaga za presojo - neopredeljena škoda
Neopredeljena škoda ne more biti podlaga za presojo, da gre za težko popravljivo škodo kot pogoj za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi nezaupanja v nepristranskost sodišča
Sodišče v celoti ne more biti pristransko, to je lahko le posamezen sodnik. Za preprečitev pristranskega odločanja sodnika ZPP ureja institut izločitve sodnika v 70. členu.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - krajevna pristojnost - razširitev izvršbe - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev - izvršba na nepremičnine - ustalitev pristojnosti
Ob razširitvi izvršbe je za odločanje o predlogu zadnjo ali dodatno sredstvo izvršbe vedno krajevno pristojno sodišče, ki je že odločilo o predlogu za izvršbo.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - neopredeljena škoda
Zgolj pavšalne navedbe in neopredeljena škoda ne more biti podlaga za presojo, da gre za težko popravljivo škodo kot pogoj za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS.
vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči - subrogacija terjatev iz naslova stroškov postopka v korist države - sklenitev sodne poravnave
Ker se je tožnik v sodni poravnavi zavezal, da bo sam nosil svoje stroške postopka, se je odpovedal zahtevku za povrnitev stroškov postopka in s tem preprečil nastop subrogacije v korist države, je postal glavni zavezanec napram državi za izpolnitev obveznosti vračila stroškov izplačanih za brezplačno pravno pomoč do celotne višine izplačanih stroškov.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - prikriti preiskovalni ukrepi - pogoji za odreditev - nedovoljeni dokazi
Pritožbenih navedb v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče upoštevati (1. odstavek 424. člena ZKP).
Pri presoji, ali so v času odreditve preiskovalnega ukrepa obstajali razlogi za sum, da obsojenec z eno ali več osebami sodeluje pri izvršitvi kaznivega dejanja, navedenega v 1. odstavku 151. člena ZKP-94 (t.i. kataloškega kaznivega dejanja), ni mogoče izhajati iz vsebine podatkov in dokazov, ki so bili pridobljeni z izvajanjem prikritega ukrepa, ali celo z uspehom tožilstva v kazenskem postopku, in na tej podlagi za nazaj sklepati o obstoju zakonskega pogoja za odreditev prikritega ukrepa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22453
KZ člen 3, 3/2, 47, 48.ZKP člen 421, 421/1.
časovna veljavnost kazenskega zakona - milejši zakon - stek kaznivih dejanj - enotna kazen - zahteva za varstvo zakonitosti - pravni interes za vložitev zahteve - kršitev zakona v korist obsojenca
Zakonov ni mogoče ocenjevati kot milejših le po določeni kazni: treba jih je primerjati na podlagi vseh tistih določb, ki se morajo v konkretnem - obravnavanem primeru uporabiti zoper določenega storilca zaradi določenega kaznivega dejanja, nato pa v celoti uporabiti tisti zakon, ki je za storilca milejši.
Če bi vrhovno sodišče ob ugotovljeni kršitvi zakona izpodbijano sodbo spremenilo tako, da ne bi izreklo enotne kazni, bi s tem postavilo obsojenca v slabši položaj, saj bi ta glede na dejstvo, da je kazen 16 let zapora že v celoti prestal, moral prestati še kazen 3 leta in 8 mesecev zapora, oziroma bi moral prestajati kazen, ki bi bila za 6 mesecev višja od kazni, ki mu jo je izreklo sodišče z izpodbijano sodbo. Za takšno spremembo pa obsojenec nima pravnega interesa (1. odstavek 421. člena ZKP), zato je vrhovno sodišče njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti kot neutemeljeno zavrnilo.
upravičenci do denacionalizacije - pravna podlaga za denacionalizacijo - akt državnega organa - sklenitev pravnega posla in plačilo odškodnine
Ni podlage za denacionalizacijo v primeru, ko pravica uporabe na podržavljenih zemljiščih ni bila odvzeta z aktom državnega organa, ampak so imetniki pravice uporabe z zemljišči prosto razpolagali na podlagi sklenjenega pravnega posla in sicer s pogodbo namesto razlastitve.
ZOR člen 412, 412/1, 412/3, 425.ZPP člen 41, 41/2, 376, 376/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - deljive obveznosti - solidarne obveznosti - odškodninski spor
Za presojo dovoljenosti revizije v tej zadevi je odločilno, da odškodninska terjatev obeh tožnic za plačilo 1.200.000 SIT za njuno nepremoženjsko škodo ni solidarna, ampak deljiva. Ker ni določeno kaj drugega, se terjatev deli med njiju na dva enaka dela po 600.000 SIT. Tudi vrednost spornega predmeta se določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Zato revizija ni dovoljena.
ZGD člen 4, 4/6.ZIS člen 92, 92/1, 92/2, 97. ZTI člen 15, 15/1. ZUS člen 23, 23/3, 73.
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved opravljanja dejavnosti - prirejanje iger na srečo na igralnih avtomatih zunaj igralnic
Tožeča stranka je registrirana za opravljanje gostinske dejavnosti, zato bi lahko prirejala posebne igre na srečo na igralnih avtomatih v okviru objekta, v katerem opravlja svojo osnovno dejavnost.