oprostilna sodba - izrek - obrazložitev - razlogi za izdajo oprostilne sodbe - ni dokazov - izključena protipravnost - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi
V primeru oprostilne sodbe se obtoženca oprosti očitkov, navedenih v obtožbi, pri čemer v izreku ni treba navesti razloga za tako odločitev kaj šele okoliščin, na podlagi katerih je bil napravljen sklep o obstoju katerega od razlogov za oprostitev iz 358. člena ZKP.
Trditvi v obrazložitvi oprostilne sodbe, da ni dokazov, da je obdolženec storil kaznivo dejanje (razlog za oprostitev iz 3. točke 358. člena ZKP) in da je obdolženec dejanje storil v silobranu (razlog za oprostitev iz 1. točke 358. člena ZKP), se medsebojno izključujeta. Ker pa ne gre za odločilna dejstva ampak za na podlagi teh dejstev sprejet pravni sklep o razlogu za oprostitev, ki v povezavi s celotno obrazložitvijo prvostopenjske sodbe ne pušča dvoma o razlogu za oprostitev, bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP ni podana.
vrnitev stvari - premoženje, vrnjeno umrlemu upravičencu - zapuščinski postopek - pristojnost sodišča splošne pristojnosti
O premoženju, ki je v denacionalizacijskem postopku vrnjeno umrlemu upravičencu, odloča sodišče splošne pristojnosti v zapuščinskem postopku, zato ugovori, ki se tičejo dedovanja, niso predmet denacionalizacijskega postopka.
ZAzil člen 35, 35/2-2, 39, 39/4.ZPP člen 280. ZUS člen 16, 16/1, 72, 72/2, 72/3, 73.
azil - očitno neutemeljena prošnja - pojem preganjanja - rok za pripravo na glavno obravnavo
Če je iz tožnikove prošnje za priznanje azila v Sloveniji očitno, da ni utemeljena, se o njej odloči v tako imenovanem pospešenem postopku. V takem primeru se ne ugotavljajo okoliščine za priznanje azila po 2. oziroma 3. odstavku 35. člena ZAzil. Preganjanje v smislu ZAzil je stalno povzročanje mentalnih in fizičnih krutosti, nenehno in resno prizadevanje, da bi nekomu povzročili škodo ali trpljenje ter ustvarjanje pogojev za neukrotljiv strah, zaradi katerega se posameznik ne upa obrniti na oblasti za zaščito, ker je država trajno in sistematično nesposobna zaščititi posameznika pred kršenjem ene od bistvenih pravic oziroma svoboščin, priznanih s strani mednarodne skupnosti.
V primerih, ko se o vlogi za azil odloča v pospešenem postopku, ni mogoče varovati roka za pripravo na glavno obravnavo iz 280. člena ZPP, saj mora v takem primeru prvostopno sodišče po 4. odstavku 39. člena ZAzil odločiti o tožbi v 7 dneh.
Ni absolutna bistvena kršitev pravil postopka v upravnem sporu, če prvostopno sodišče tožeči stranki vroči odgovor na njeno tožbo, ki ga je podala tožena stranka; takšna opustitev je bistvena kršitev pravil postopka le, če je to vplivalo na odločitev.
denacionalizacija - vrnitev stvari - nepremičnine - rok za izpraznitev poslovnih prostorov
22. člen ZDen ne dopušča več 6-mesečnega roka za vrnitev nepremičnine, saj je pravica denacionalizacijskega zavezanca, da v dobi, ki je nujno potrebna za prilagoditev njegovega poslovanja spremenjenim razmeram, še naprej uporablja nepremičnino, na kateri je bila vzpostavljena lastninska pravica v korist upravičenca, potekla po 7 letih od uveljavitve ZDen - to je 7.12.1998 - razen, če sta se upravičenec in zavezanec sporazumela drugače.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, saj to izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih, da dejstva, ki jih tožeča stranka ne prereka, brez dvoma kažejo na to, da je tožeča stranka vložila ponovno prošnjo za azil, da bi odložila prisilno odstranitev iz Republike Slovenije.
ponovna prošnja za azil - omejitev gibanja - sum zavajanja ali zlorabe zaupanja
Tožena stranka je pravilno in zakonito omejila tožniku gibanje, saj je tožnik vložil ponovno prošnjo za azil po odreditvi nastanitve v center za tujce zaradi odstranitve iz Republike Slovenije in zato obstoja sum, da je to prošnjo vložil z namenom, da bi odložil prisilno odstranitev.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - spori iz zakupa ali najema poslovnih prostorov - gospodarski spor
Za sojenje v sporih iz zakupa ali najema nepremičnin je izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina.
Pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi v sporih iz pogodb o zakupu ali najemu poslovnih prostorov, sklenjenih med osebama iz prvega odstavka 481. člen ZPP, saj drugi odstavek 481. člena ZPP uporabe njegovega prvega odstavka ne izključuje za opredeljevanje sporov iz zakupnih ali najemnih razmerij kot gospodarskih sporov.
spor o pristojnosti - izvršba na premičnine - krajevna pristojnost - prebivališče dolžnika - zavarovanje terjatev - ustanovitev zastavne pravice
Po določbi 77. člena ZIZ je za odločitev o predlogu za izvršbo na premičnine pristojno sodišče, na območju katerega so stvari. Če v predlogu ni navedeno, kje so stvari, je na podlagi določbe 2.
odstavka 78. člena ZIZ za odločitev o predlogu pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež. Smiselna uporaba določbe 58. člena ZPP ne pride v poštev, ker ne gre za pravno praznino.
Odločilno je, kaj sta pogodbeni stranki pri oblikovanju pogodbenega razmerja v resnici hoteli in ne tisto, kar se je morda navzven izrazilo zgolj kot pomoten zapis njune prave volje.
Ugotavljanje prave volje stranke je dejansko vprašanje.
dovoljenost revizije - gospodarski spor - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
V gospodarskem sporu je za dovoljenost revizije z določbo 490. člena ZPP predpisano, da mora vrednost spornega predmeta znašati več kot 5,000.000,00 SIT.