CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00054483
URS člen 15, 15/3, 22, 23, 34, 35, 39, 39/1, 41, 41/1. OZ člen 131, 179. ZPP člen 213, 213/2, 286, 286/3.
delni umik tožbe - odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine - kršitev osebnostne pravice - zasebno življenje - svoboda veroizpovedi - razžalitev dobrega imena in časti - žaljiva vrednostna sodba - verska skupnost - sramotitev - novinarstvo - javna objava - medijska svoboda - objava članka - društvo - pravica do izvajanja dokazov
Pri posegih v osebnostne pravice je pomembno razlikovati med trditvami o dejstvih in vrednostnimi sodbami. Obstoj dejstev je mogoče dokazovati, resničnosti vrednostnih sodb pa ne. Tudi pri vrednostnih sodbah, ki so prepoznane kot žaljive, pa mora za sorazmernost posega obstajati zadostna podlaga v dejstvih.
S privolitvijo, da se o tožničinem osebnem življenju piše v javnem mediju, se je tožnica odpovedala popolni zasebnosti. V takšnih okoliščinah njeno pričakovanje zasebnosti ni moglo biti upravičeno. Dejstvo, da članek kot celota ni izpolnil tožničinih pričakovanj, ne more bremeniti toženca. Tudi negativni odzivi javnosti na članek ne sodijo v toženčevo odgovornostno sfero.
prisilna hospitalizacija - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - dejansko stanje - izvedensko mnenje - zdravila
Zdravljenje osebe na oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom brez privolitve je dopustno, (1) če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje, in (3) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (39. člen ZDZdr).
MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00055725
ZMZ-1 člen 50, 50/2-2. URS člen 26, 34. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 1. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 1. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 1.
škodni dogodek - denarna odškodnina - vmesna sodba - mednarodna pristojnost - duševna bolezen - mednarodna zaščita - nastanitev v azilnem domu - namestitev v psihiatrično bolnišnico - protipravno ravnanje državnega organa - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - status prosilca za azil - obseg pravic - pravica do osebnega dostojanstva - izročitev
Z ravnanjem tožene stranke je bilo poseženo v tožnikovo temeljno človekovo pravico in sicer v pravico do človekovega dostojanstva. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da je bilo ravnanje tožene stranke protipravno.
Prosilcem za mednarodno zaščito je potrebno pripadajoče pravice zagotavljati vse do dejanske izročitve.
URS člen 33. ZFPPIPP člen 57, 57/1, 59, 59/2, 299, 299/1, 299/4, 299/5, 299/7.
postopek zaradi insolventnosti - procesna legitimacija - pravica upnika opravljati procesna dejanja v postopku - pridobitev procesne legitimacije upnika - rok za prijavo terjatve - izločitvena pravica - prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku - prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice - pravica do vložitve pravnega sredstva - pravica do zasebne lastnine
Izločitvena pravica je pravica lastnika stvari ali imetnika druge premoženjske pravice, da se iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku.
Pritožnikom izločitvena pravica še ni prenehala, zato so z njeno prijavo pridobili status upnika, ki je legitimiran tudi za vložitev pravnega sredstva v predmetnem postopku. Po presoji pritožbenega sodišča prepozna prijava izločitvene pravice ne more vplivati na pravni položaj izločitvenega upnika na način, da ta izgubi procesno legitimacijo za opravljanje procesnih dejanj v stečajnem postopku. Takšna razlaga ZFPPIPP bi bila do upnika pretirano stroga in bi predstavljala nesorazmeren ukrep za zamudo roka za prijavo izločitvene pravice. S sklicevanjem na določilo 3. točke 385. člena ZFPPIPP ni mogoče ožiti procesne legitimacije upnikom, ki so v stečajnem postopku nad pravno osebo prijavili svojo izločitveno pravico, čeprav po poteku zakonskega roka 3 mesecev, saj bi bilo takšno tolmačenje preozko in bi pretirano poseglo v pravice upnikov. Priznanje procesne legitimacije izločitvenim upnikom v konkretnem primeru utemeljuje tudi okoliščina, da se odloča o oddaji v najem premoženja, ki je predmet prijave izločitvene pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VSL00054604
URS člen 23, 157, 157/1. ZUS-1 člen 1, 4, 4/1. OZ člen 134, 134/1. ZS člen 99, 101. ZPP člen 1.
pristojnost pravdnega sodišča - razmejitev pristojnosti med rednim in upravnim sodiščem - COVID-19 - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - pogoj PCT - pravica do izobraževanja - prenehanje kršitev osebnostnih pravic - neustavnost oziroma nezakonitost podzakonskega predpisa - neustavnost oziroma nezakonitost predpisa - nezakonitost odloka - sklep o nepristojnosti - pravica do sodnega varstva
Tudi iz tožbenih navedb izhaja, da tožnik zahteva pravno varstvo zaradi ravnanja prvo toženke, ki je sprejela protizakonite in nepotrebne oblastne akte (ukrepe), zoper drugo toženko pa iz razloga, ker te ukrepe izvaja in ker tožniku ne zagotavlja ustreznega šolanja (izobraževanja) od doma, kar vse posledično predstavlja nedopusten poseg v njegove ustavne pravice, kar dopušča vrednostno sintezo, da pravovarstveni nedenarni zahtevek nima civilnopravnega značaja. Prva toženka in posredno druga toženka sta s predpisi, za katere tožnik zatrjuje, da so nezakoniti, uresničevali javni interes (ex iure imperii). V sporno razmerje sta vstopili kot oblastna organa, zato se to razmerje ne ureja po pravilih obligacijskega prava.
Zakon o upravnem sporu daje učinkovito sodno varstvo za ureditev pravnega razmerja, kot ga uveljavlja tožnik, s tem, ko zatrjuje, da je zaradi (oblastnega) delovanja nosilcev oblasti prišlo do kršitev njegovih pravic v procesu osnovnošolskega izobraževanja po ZOsn.
Sodišče v pravdnem postopku ne odloča o zakonitosti predpisov oziroma aktov državnih organov in jih tudi ne odpravlja. Delovno področje pravdnega sodišča v konkretnem primeru je presoja odškodnine, delovno področje upravnega sodišča pa odločanje o zakonitosti predpisov in ureditev razmerja, s tem, da mora upravno sodišče pri ureditvi razmerja, če ugotovi nezakonitost akta, upoštevati javni interes, kar pa pomeni, da lahko uredi razmerje tudi na način, da ne odpravi prizadetost pravnega položaja tožnika. Ob taki razmejitvi pristojnost obeh sodišč, se izkaže kot logična zakonska ureditev, da sodišče v upravnem sporu lahko napoti tožnika na pravdo, kjer se bo odločalo o njegovem zahtevku, da se povrne škoda. Pri odločanju o škodi pa pravdno sodišče ne more presojati zakonitosti upravnega akta, ker je to presojo že opravilo stvarno pristojno upravno sodišče v upravnem sporu.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - prisilen ukrep - pravica do prostovoljnega zdravljenja - odklanjanje zdravljenja - duševna motnja
Ustava dopušča, zakon pa ureja, kdaj je dopusten odvzem človekove prostosti (drugi odstavek 19. člena Ustave RS) in kdaj je dopusten poseg v pravico do prostovoljnega zdravljenja (tretji odstavek 51. člena URS).
Odklanjanje zdravljenja v zdravstveni ustanovi s konvecionalnimi oblikami zdravljenja je posledica duševne motnje in s tem povezane nesposobnosti razumevanja lastnega stanja, ne pa posledica zavestne in razumske odločitve.
Pri pritožniku je potrebno opraviti poglobljen kliničnopsihološki pregled, laboratorijsko ter slikovno diagnostiko, da bo njegovo stanje mogoče diagnostično opredeliti. Zaradi popolnega pomanjkanja uvida v naravo svojih psihičnih težav bo potreben daljši čas zdravljenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00054415
ZPP člen 127, 279c, 279c/5, 284, 284/3, 286b, 286b/1, 337, 337/1, 360, 360/1. ZIZ člen 47. KZ-1 člen 216. URS člen 26. OZ člen 335, 335/3.
škodni dogodek - odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje nosilca oblasti - protipravno ravnanje sodnika - namerna kršitev ali malomarnost - kvalificirana stopnja napačnosti - denarna odškodnina - izvršilni postopek - sklep o izvršbi - nepotreben rubež - pravočasno uveljavljanje kršitve - zavrnitev dokaznega predloga - dokaz s sodnim izvedencem - zapisnik o posvetovanju in glasovanju - Državno odvetništvo - zastaranje terjatve - izredna pravna sredstva - nedopustna pritožbena novota
Odškodninski zahtevek zaradi protipravnega ravnanja sodišča je utemeljen, če se izkaže, da je bilo ravnanje sodišča v postopku v očitnem nasprotju s potrebno profesionalno skrbnostjo in je zato stranki nastala škoda. Pojma protipravnosti ni mogoče enačiti z vsemi razlogi, zaradi katerih je lahko sodna odločba spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. Vsaka zmotna uporaba materialnega prava ali kršitev določb postopka še ne pomeni protipravnega ravnanja, temveč o sodnikovem protipravnem ravnanju govorimo takrat, ko gre za kvalificirano stopnjo napačnosti, ko na primer sodnik ni uporabil povsem jasne določbe zakona ali je predpis namerno razlagal v nasprotju z ustaljeno sodno prakso oziroma ko gre za druge grobe kršitve pravil postopka oziroma sodniške dolžnosti.
sklep o dedovanju - ovira za odločanje - zadržanje izvršitve upravnega akta - zadržanje izvršitve odločbe
Pritožnik ni navedel in izkazal, da je Ustavno sodišče RS zadržalo izvršitev navedenih posamičnih aktov oziroma ju razveljavilo ali odpravilo. Zato ni bilo ovire za izdajo sklepa o dedovanju, ki ga je izdalo sodišče prve stopnje.
obveznost zastopanja po odvetniku - izredna pravna sredstva - kvalificirani pooblaščenec - tožba na razveljavitev sodne poravnave
Ustavno sodišče RS je določbo tretjega odstavka 86. člena ZPP, ki določa, da lahko v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, z vidika morebitne neskladnosti s prvim in drugim odstavkom 14. člena, 22., 23. in 25. členom Ustave RS že presojalo.
URS člen 22. ZPP člen 443, 443/2, 443/3, 456, 481, 481/1, 483, 483-6, 495. ZFPPIPP člen 411.
sklep o odpustu obveznosti - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - izpodbijanje odpusta obveznosti - uporaba pravil o postopku v gospodarskih sporih - postopek v gospodarskih sporih - spor v zvezi s stečajnim postopkom - postopek osebnega stečaja - spor, povezan s postopkom osebnega stečaja - fizična oseba kot tožena stranka - gospodarski spor - gospodarski spor majhne vrednosti - razmejitev med pravdno zadevo in gospodarskim sporom - odločanje v pravdnem postopku - spor majhne vrednosti - postopek v sporu majhne vrednosti - vrednost spornega predmeta - pravica do izjave v postopku - vsebinska presoja - neupoštevanje pravočasno poslane vloge - pravica do poštenega sojenja - zmotna uporaba materialnega prava
Ker ne gre za gospodarski spor, temveč za pravdno zadevo, vrednost spornega predmeta presega mejo za spor majhne vrednosti. Sodišče prve stopnje je napačno postopalo po pravilih postopka v sporih majhne vrednosti, zaradi česar ni upoštevalo vseh podanih trditev in dokazov. Druga in tretja pripravljalna vloga tožeče stranke sta bili dopustni in pravočasni.
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - obstoj milejšega ukrepa - nujnost ukrepa
Pritožbena navedba, da bi bilo ugotovljene vzroke in ogrožanje mogoče odvrniti z milejšo obliko pomoči in sicer z zdravljenjem na odprtem oddelku, je neutemeljena. Iz mnenja izvedenke, ki je opravila temeljit pregled udeleženca in medicinske dokumentacije, izhaja, da udeleženec potrebuje ponovno uvedbo zdravljenja z zdravili, kar je v njegovem psihičnem stanju mogoče le na oddelku pod posebnim nadzorom, kjer potrebuje čas zdravljenja enega meseca. Brez nadzora bi v sedanjem psihičnemu stanju udeleženec zdravljenje prekinil. Brez zdravil se njegova bolezen ne bi izboljšala, ampak poglabljala in bi se s tem njegovo neprilagojeno in bolezensko motivirano nasilno vedenje stopnjevalo. S tem bi resno ogrožal zdravje in življenje svojih bližnjih in hkrati sebi povzročal hudo in trajno nepopravljivo škodo. V izvedenskem mnenju je tudi jasno pojasnjeno, da milejše oblike zdravljenja trenutno, dokler zdravila ne pričnejo delovati (5 tednov), niso primerne, ker pri njih udeleženec v sedanjem psihičnem stanju ne bi bil sposoben sodelovati in bi zdravljenje takoj prekinil.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00056459
URS člen 35, 42, 42/2. ZDLov-1 člen 60, 60/1, 65, 65/1. OZ člen 179, 179/1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-6, 206.
pravica do združevanja - članstvo v lovski družini - disciplinski ukrep lovske družine - prepoved lova - izključitev iz lovske družine - osebnostne pravice - pravno priznana nepremoženjska škoda - denarna odškodnina za duševne bolečine - prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča
Prepovedi lova ni mogoče enačiti z izključitvijo iz lovske družine. Čeprav je lov divjadi le ena od dejavnosti članov lovske družine, pa tudi ni mogoče zanemariti pomena lova divjadi v okviru trajnostnega gospodarjenja z divjadjo. Kot pravico javnopravnega značaja, ki se lahko uresničuje le v okviru lovskega društva, je lovsko pravico mogoče šteti za sestavni del pravice do združevanja v lovsko družino, s tem pa tudi za objekt pravnega varstva v okviru ustavne pravice iz 42. člena URS. Četudi tožnik formalno ni bil izključen iz lovske družine (zaradi prepovedi lova pa je bil iz nje dejansko izključen), je bila njegova pravica do združevanja protipravno omejena.
Pravica do svobodnega združevanja ne sodi med osebnostne pravice, zato ne more biti predmet varstva v okviru pravno priznane nepremoženjske škode zaradi pretrpljenih duševnih bolečin. Pravica do združevanja uživa varstvo po 42. členu, ne pa tudi po 35. členu URS.
Vložena ustavna pritožba (zoper sodbo II Ips 160/2018), o kateri še ni bilo odločeno, ni utemeljen razlog za odstop od stališča Vrhovnega sodišča, prav tako ni zakonsko predviden razlog za prekinitev predmetnega postopka (205. in 206. člen ZPP).
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - namestitev v socialnovarstveni zavod
V varovani oddelek v socialnovarstvenem zavodu (SVZ), to je oddelek, kjer so osebe nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter ga ne morejo zapustiti po lastni volji (17. točka 2. člena ZDZdr), se osebo sprejme v obravnavo brez privolitve: 1) če je akutno bolnišnično zdravljenje končano ali ni potrebno; 2) če oseba potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način; 3) če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; 4) če je to ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti ali sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja; 5) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči; 6) če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialnovarstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva (75. člen v zvezi s 74. členom ZDZdr). Našteti pogoji morajo biti podani kumulativno.
URS člen 5, 5/1, 15, 15/3, 17, 35, 51, 51/1.. OZ člen 134, 134/1.. ZIZ člen 272.. ZNB člen 39, 39/1, 39/1-2, 39/1-3.. ZZUOOP člen 104.
izdaja regulacijske začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - kršitev osebnostnih pravic - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - pogoj PCT - pravica do izobraževanja - neustavnost oziroma nezakonitost podzakonskega predpisa - izključitev protipravnosti - varovanje zdravja in življenja ljudi - varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin
Konkretna ravnanja toženke (preprečevanje vstopa v osnovno šolo in onemogočanje obveznega šolanja brez pogoja PCT) temeljijo na zgoraj opisanih pravnih podlagah, zato tožničina terjatev oziroma zahtevek, s katerim uveljavlja pravno varstvo na temelju določbe 134. člena OZ, zaradi izključitve protipravnosti ni verjetno izkazana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00054284
DZ člen 290. ZZZDR člen 5a, 5a/1, 105, 105/1, 105/2, 105/3, 123, 129, 129a, 129a/1, 129a/2. ZPP člen 243, 313, 313/1, 313/2, 413. URS člen 22.
preživninska obveznost - višina preživnine - preživninske potrebe otroka - materialne zmožnosti staršev - razporeditev preživninskega bremena - varstvo koristi otroka - največja korist otroka - dokaz s sodnim izvedencem - izvedenec klinične psihologije - skupno starševstvo - dokazna ocena - metode dela - pravica do izjave - rok za izpolnitev dajatve - odločanje o stroških po prostem preudarku
Ker se tožeča stranka ni strinjala z zaupanjem v vzgojo in varstvo obema staršema, je pravilna odločitev, da skupno starševstvo ni možno.
Pri ugotavljanju potreb posameznega otroka gre za oceno le-teh in ne matematični seštevek posameznih stroškov. Življenjsko logično je namreč, da se stroški, povezani z otrokom, od meseca do meseca razlikujejo in jih ni moč določiti docela natančno. Bistveno je, da odmerjena preživnina omogoča zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka na daljši rok.
Kadar se v sodbi naloži kakšna dajatev, se določi tudi rok, v katerem se mora le-ta izpolniti. Ker sodišče prve stopnje tega ni storilo, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo in določilo rok petnajstih dni za izpolnitev dajatve.
sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - prodaja premoženja - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - začetek prodaje - ustavna pritožba - prekinitev postopka - pravnomočnost sklepa o začetku stečajnega postopka
Sklep o začetku stečajnega postopka je pravnomočen, zato ni nobene ovire, da se ne nadaljuje z unovčenjem stečajne mase in poplačilom upnikov. Dolžnica tudi sicer vsebine ustavne pritožbe ni izkazala. Kot izhaja iz njenih navedb, ustavna pritožba ni bila vložena v zvezi s to stečajno zadevo oziroma zoper sklep o začetku stečajnega postopka. Prav tako pa iz njenih navedb ne izhaja, da bi Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo ta postopek zadržalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00053760
URS člen 2, 22. ZIZ člen 9, 9/2, 9/3, 15, 53, 53/2, 58, 58/3. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 287, 287/1.
trditvena podlaga v predlogu za izvršbo - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - neutemeljen ugovor - trditvena in dokazna podlaga ugovora - odgovor na ugovor - odgovor dolžnika - ugovorni postopek - prekluzija trditev in dokazov - pravica do izjave - načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo - pravna država - pravna varnost dolžnika - opredelitev sodišča do pomembnih okoliščin - vračunavanje plačil
V skladu z drugim odstavkom 53. člena ZIZ mora biti ugovor obrazložen, kar pomeni, da mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Iz navedene določbe je razbrati, da mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva in dokaze, ki se nanašajo na v predlogu za izvršbo s strani upnika navedena dejstva in dokaze. Logično je namreč, da se z ugovorom dolžnik ne more braniti pred tistim, česar upnik ni navajal v predlogu za izvršbo. Takšna zahteva je do dolžnika prestroga in v celoti neživljenjska.
Če bi upnik v obravnavanem primeru že v predlogu za izvršbo navajal, da ima do dolžnika odprte še druge (starejše) terjatve, ki se vodijo v drugi izvršilni zadevi in ki jih dolžnik v celoti še ni poravnal, bi se dolžnik zoper takšne navedbe z ugovorom lahko branil. V takem primeru bi z iztekom ugovornega roka tudi nastopila prekluzija navajanja dejstev in dokazov, če se dolžnik do takšnih navedb (ki jih je upnik podal v predlogu za izvršbo) v ugovoru ne bi opredelil. V primeru (kot je obravnavani), ko je upnik šele v odgovoru na ugovor prvič navajal, da ima do dolžnika odprte še starejše obveznosti, ki jih je poplačeval s prejetimi dolžnikovimi plačili, pa dolžnik po presoji pritožbenega sodišča ni prekludiran z navajanjem novih dejstev in dokazov, ki jih je posredoval sodišču v vlogi, vloženi znotraj sodnega roka, ki ga je za odgovor na upnikov odgovor na ugovor določilo sodišče prve stopnje. Nasprotno stališče sodišča prve stopnje je prestrogo.
V situaciji, ko se je dolžnik odzval na jasen poziv sodišča k izjavi o navedbah upnika, o nedopustnem navajanju novih dejstev in dokazov ni mogoče govoriti. Stranke lahko učinkovito sodelujejo in se učinkovito izjavljajo, ko se zanesejo na ravnanja in stališča sodišča v postopku. Navedena zahteva je tudi vsebina načela pravne varnosti kot podnačela pravne države (2. člen Ustave RS). Dolžnik je upravičeno pričakoval, da se bo sodišče prve stopnje do njegovih navedb opredelilo, zato je izpodbijana odločitev vsekakor obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
objava v medijih - objava popravka - spletna stran - poseg v človekove pravice - članek v medijih - minister - javna funkcija - prizadet interes - javni interes - svoboda izražanja - poseg v osebnostne pravice posameznika - kolizija ustavno varovanih pravic - pravica do objave odgovora - zavrnitev objave odgovora na članek - ravnotežje kolidirajočih pravic
Ustavna pravica do odgovora posega v ustavno varovano pravico do svobode izražanja. Ne sme se sprevreči v pravico do dostopa do medijev. Med obema ustavnima pravica je treba poiskati ustrezno ravnovesje. Pravica do odgovora nastopi šele tedaj, ko je pri izvrševanju svobode izražanja prišlo do tako pomanjkljive ali napačne informacije, da je v interesu javnosti, da se navedbe o dejstvih in podatkih v objavljeni informaciji zanikajo, bistveno popravijo ali bistveno dopolnijo z dokazljivimi navedbami, torej tedaj, ko objavljena informacija terja reakcijo v smeri bistvene dopolnitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00053781
URS člen 15, 22, 23, 25. ZIZ člen 15, 43, 44, 44/3, 46, 46/3, 67, 67/1, 67/1-1. ZPP člen 343, 343/1, 343/4, 441, 441/1.
predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - sklep o izvršbi - oprava izvršbe - rubež denarnih sredstev dolžnika pri banki - delno poplačilo dolga - prostovoljno plačilo - umik predloga za izvršbo - ustavitev izvršilnega postopka - pravnomočnost sklepa o ustavitvi postopka - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - pravni interes za ugovor - pravni interes kot procesna predpostavka - možnost izboljšanja pravnega položaja - nepravnomočen sklep o izvršbi - pomanjkanje pravnega interesa - nedovoljen ugovor - zavrženje ugovora zoper sklep o izvršbi - končanje izvršilnega postopka - pravnomočno končan izvršilni postopek - procesna odločitev - vsebinsko odločanje - obrazloženost odločbe - pravica do sodnega varstva - pravica do izjave - pravica do pravnega sredstva - omejitev ustavnih pravic - predlog dolžnika za nasprotno izvršbo - razlogi za nasprotno izvršbo - preplačilo dolga - poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi - razveljavitev sklepa o izvršbi - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršba na podlagi verodostojne listine - odločba Ustavnega sodišča - razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj - nov predlog za izvršbo - pravica do ugovora
Dolžnica je dne 13. 7. 2020 vložila ugovor in v njem dokazno podprto zatrjevala, da je prav tako dne 13. 7. 2020 v celoti poplačala upnikovo terjatev s pripadki. Po vložitvi ugovora je upnik umaknil predlog za izvršbo in sodišče prve stopnje je posledično s sklepom z dne 11. 9. 2020, ki je postal pravnomočen dne 1. 10. 2020, ustavilo izvršilni postopek in razveljavilo zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri dolžničini solastni nepremičnini. Glede na pravnomočen sklep o ustavitvi izvršbe z dne 11. 9. 2020 se torej izvršilna dejanja v obravnavani zadevi zoper dolžnico ne bodo več opravljala. Zmotno je namreč pritožbeno stališče, da lahko upnik kadarkoli predlaga nadaljevanje predmetne izvršbe, saj postopka, ki je pravnomočno končan, ni več mogoče nadaljevati.
Tudi dejstvo, da je poleg dolžničinega prostovoljnega plačila (opravljenega dne 13. 7. 2020) še banka A. d. d. dne 30. 6. 2020, torej že pred dolžničinim prostovoljnim plačilom, delno prisilno realizirala upnikovo terjatev, dolžnici ne daje pravnega interesa za vsebinsko odločanje o ugovoru. Dolžnica sicer pravilno ugotavlja, da je navedena okoliščina lahko razlog za nasprotno izvršbo, zmotno pa meni, da zaradi zavrženja ugovora oziroma nerazveljavitve sklepa o izvršbi s predlogom za nasprotno izvršbo ne bi mogla uspeti. Izvršba je bila namreč v obravnavani zadevi že delno opravljena, izvršilni postopek pa se lahko pravnomočno konča tudi s procesno odločitvijo o pravnem sredstvu (v konkretnem primeru z zavrženjem ugovora), pri čemer je po 1. točki prvega odstavka 67. člena ZIZ eden od razlogov za nasprotno izvršbo tudi, če je dolžnik med postopkom prostovoljno poravnal upnikovo terjatev. Ne drži torej pritožbeno stališče, da nasprotna izvršba ni mogoča, če o ugovoru dolžnika ni odločeno vsebinsko ali če sklep o izvršbi ni razveljavljen. Res bo v konkretnem primeru z zavrženjem ugovora sklep o izvršbi postal pravnomočen, kar pa ni ovira za dolžničin uspeh s predlogom za nasprotno izvršbo.
Ni utemeljen pritožbeni očitek, da so bila z izpodbijano odločitvijo dolžnici kršena ustavna procesna jamstva iz 22., 23. in 25. člena Ustave. Iz pravice do sodnega varstva res izhaja zahteva, da sodišče o pravnem sredstvu odloča po vsebini, vendar pa to ne velja absolutno. Zakon namreč lahko določi tudi omejitve te pravice, med drugim na način, da predpiše določene procesne predpostavke za meritorno odločanje. Ena od teh procesnih predpostavk je obstoj pravnega interesa vložnika, če ta ni podan, pravno sredstvo ni dovoljeno in ga sodišče zavrže. Tudi v takem primeru pa mora sodišče sprejeti odločitev s sodno odločbo in zanjo navesti ustrezne razloge.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00054732
URS člen 26, 26/1. OZ člen 148, 148/1. ZKP člen 538. ZPP člen 212, 285, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja - odgovornost države za oblastno protipravnost - možnost sanacije s pravnimi sredstvi - subsidiarnost odškodninskega varstva - izraba pravnih sredstev - odgovornost države za delo sodišč - protipravno ravnanje sodnika - kvalificirana stopnja napačnosti - ustaljena sodna praksa - pravno priznana škoda - pravno relevantna vzročna zveza - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - neupravičena obsodba - odškodnina zaradi neupravičene obsodbe - višina denarne odškodnine - prenehanje funkcije - izgubljeni dohodek - možnost zaposlitve - pisna izjava priče - predložitev pisne izjave priče - predlog za zaslišanje priče - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - trditveno in dokazno breme - višina zahtevka - nesklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - pravica do odškodnine zaradi neupravičene obsodbe - tek kazenskega postopka
V sodni praksi večkrat poudarjena značilnost odškodninske odgovornosti za oblastno protipravnost je tudi subsidiarnost tega varstva. Stranka mora zato najprej izkoristiti razpoložljiva pravna sredstva in z njimi odpraviti protipravno ravnanje in njegove posledice. Vendar pa vložitev pravnega sredstva, s katerim je stranki uspelo odpraviti protipravnost, samo po sebi odškodninske odgovornosti ne izključuje. V kolikor vložitev pravnega sredstva škode ni odpravila oziroma je ni odpravila v celoti, stranki pravice do njenega povračila ni mogoče odreči.