CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - OKOLJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00041059
ZUPUDPP člen 6, 6/2. ZPNačrt člen 14, 14/3. Uredba o državnem prostorskem načrtu za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru (2011) člen 1. URS člen 33.
vmesna sodba - temelj zahtevka - prostorsko načrtovanje - državni prostorski načrt - občinski prostorski akti - oblastno ravnanje - odškodninska odgovornost države - načelo subsidiarnosti - zasebna lastnina - gradbeno dovoljenje - sprememba namembnosti zemljišča - sodno varstvo - upravni spor - izčrpanost pravnih sredstev - postopek za oceno ustavnosti zakona
Tožniki imajo za izpodbijanje zakonitosti Uredbe na voljo pobudo za začetek postopka za oceno njene ustavnosti in zakonitosti, ki je še niso izkoristili. Nezakonitosti Uredbe, kot predpogoja za nadaljnjo presojo protipravnosti ravnanja toženke, zato ne more ugotavljati pravdno sodišče v tem postopku.
Ker tožniki izkazujejo drugačen pravni interes, imajo možnost neposredne vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe in tudi možnost za uspeh. Za utemeljenost tožbenega zahtevka morajo tožniki izkoristiti vsa pravna sredstva, ki so jim na voljo za izpodbijanje (ne)zakonitosti Uredbe, česar pa še niso storili.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00035251
ZASP člen 153, 154. URS člen 35, 39. OZ člen 178, 183. ZMed člen 42, 43. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
odškodninska odgovornost zaradi kršitve osebnostne pravice - odškodninska odgovornost medijev - odgovornost izdajatelja - objava prispevka v oddaji - varstvo osebnostnih pravic - kršitev osebnostnih pravic - kršitev ugleda in dobrega imena - okrnitev ugleda pravne osebe - razžalitev dobrega imena in časti - svoboda izražanja - medijska svoboda - načelo sorazmernosti - tehtanje pravic v koliziji - kolizija ustavnih pravic - objava mnenja - pravica do popravka - pravica do odgovora - vsebina izjave - žaljivost izjave - objektivna žaljivost - resničnost dejstev - resničnost objavljenih informacij - prepričanje v resničnost informacij - dolžna skrbnost novinarja - dobra vera - novinarska etika - javni interes - javna razprava
Novinar je dolžan skrbno preverjati točnost zbranih informacij, kar (po sami naravi stvari) pomeni, da mora dogajanje, o katerem poroča, predstaviti celovito, informacije pa ne smejo biti podane na način, da bi bila izpuščena ali zamolčana dejstva, ki bi lahko skupaj s objavljenimi kazala povsem drugačno sliko od predstavljene.
Ker se tožeča stranka na vprašanja novinarja, čeprav je imela možnost, ni odzvala, ta pa je prispevke objavil na podlagi informacij, preverjenih pri številnih virih, za katere ni imel razloga, da jim ne bi verjel, se je upravičeno zanesel nanje in mu ni mogoče očitati nekorektnega poročanja, še manj žaljivih obdolžitev.
Ostrejšega nadzora in kritike ne gre enostavno zamenjati za žaljive obdolžitve. Besednih zvez, uporabljenih v prispevkih, povprečni bralec ne more razumeti kot napada na tožečo stranko v smislu pravnega standarda žaljivosti. Nedvomno pa je šlo za kritično pisanje novinarjev, ki pa je bilo, četudi za tožečo stranko neprijetno, še vedno znotraj objektivnih meja dopustnega izražanja, ki ga je tožeča stranka glede na njen položaj v družbi dolžna trpeti.
ZKP člen 39, 39/1, 41, 41/1, 42, 42/1, 42/3, 42/4, 371, 371/1, 371/2. URS člen 22, 23, 23/1.
pravica do nepristranskega sojenja - pravica do enakega varstva pravic - izločitev sodnika - razlogi za izločitev sodnika - odklonilni razlog - subjektivna nepristranskost sodnika - objektivna nepristranskost sodnika - videz nepristranskosti sodišča - procesno vodstvo - kršitev ustavnih pravic - razveljavitev sodbe
Zoper sklep predsednika okrožnega sodišča o zavrnitvi zahteve za izločitev predsednika razpravljajočega senata ni posebne pritožbe, ampak se sklep lahko izpodbija samo s pritožbo zoper sodbo. Pritožbeno sodišče je v pritožbenem postopku zoper sodbo sodišča prve stopnje utemeljeni pritožbi državne tožilke ugodilo in sklep predsednika okrožnega sodišča iz drugega odstavka 42. člena ZKP spremenilo in predsednika razpravljajočega senata izločilo iz sojenja. Ugotovilo je, da sodnik s procesnim vodenjem prvostopenjskega sojenja ni ohranil ustavnega jamstva nepristranskega sodnika (23. člen Ustave). Spremenjeni sklep je imel za posledico tudi razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00031668
URS člen 35, 39, 39/1. OZ člen 178, 183. ZMed člen 26, 26/1, 26/4. ZPP člen 185, 185/7.
povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina pravni osebi - odškodnina zaradi posega v čast in dobro ime - objava člankov - novinarsko poročanje - javni interes - relativno javna oseba - kolizija ustavnih pravic - pravica do svobode izražanja - svoboda novinarskega izražanja - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - pravica do varstva časti in dobrega imena - objektivna žaljivost - razžalitev - povprečni bralec - sprememba tožbe - dovolitev spremembe tožbe - posebna pritožba - pravica do posebne pritožbe
Zaradi funkcije, ki jo tožeča stranka opravlja v slovenskem prostoru, je podan interes javnosti, da je seznanjena z njenim delovanjem in poslovanjem. V tem pogledu je tožeča stranka relativno javna oseba. Stopnja javne osebnosti je v odvisnosti s poljem pričakovane zasebnosti; javne osebe imajo manjše polje pričakovane zasebnosti, in sicer v obratnem sorazmerju: bolj ko so javne, bolj se ožijo njihove pravice s področja varovane zasebnosti in več so dolžne trpeti: izpostavljene so ostrejšemu nadzoru in kritiki, meja pri nedopustnih posegih v ugled takšnih (pravnih) oseb pa je zaradi tega postavljena nižje kot sicer.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO - ŠOLSTVO
VSL00035143
ZSV člen 16, 16/1, 16/3, 100, 100/1, 100/2, 100/3. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 3, 3/2, 25, 26, 27. Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (2010) člen 8. ZPP člen 8, 216, 315, 339, 339/2, 339/2-14. URS člen 52, 125. OZ člen 2.
socialnovarstvene storitve - institucionalno varstvo odraslih - usmeritev v posebni program vzgoje in izobraževanja - plačilo storitev za institucionalno varstvo - oprostitev plačila storitev institucionalnega varstva - usposabljanje otrok z motnjami v duševnem razvoju - izobraževanje otroka s posebnimi potrebami - šolanje po polnoletnosti - financiranje iz javnih sredstev - financiranje vzgoje in izobraževanja - javna služba - nadomestilo za invalidnost - dodatek za tujo nego in pomoč - diskriminatorno obravnavanje - odločanje sodišča po prostem preudarku - vezanost sodišča na ustavo in zakon - exceptio illegalis - civilnopravno razmerje - načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij - vmesna sodba - temelj terjatve
Ni pravilno stališče, da toženec, ki je polnoletna oseba s težko motnjo v duševnem razvoju, zaradi nadaljevanja šolanja ni dolžan plačati ostalih storitev institucionalnega varstva. Le izobraževanje in usposabljanje oseb s posebnimi potrebami se financira iz javnih sredstev, ne pa bivanje in oskrba v zavodu.
Ni dopustna obstoječa praksa, po kateri tožeča stranka (izvajalec storitev socialnega varstva) na podlagi 27. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih storitev tožencu izdaja mesečne račune v višini vseh njegovih dohodkov. Tako prihaja do neenakega obravnavanja med odraslimi osebami, ki se v zavodu ne šolajo, in odraslimi osebami, ki se še šolajo. Upravičence, ki prejemajo socialne transferje in se še šolajo, je treba izenačiti z ostalimi odraslimi upravičenci do institucionalnega varstva. Tudi njim mora še vedno na razpolago ostati primerljiv znesek (žepnina).
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00037706
URS člen 19, 19/1, 19/2, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 61.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - zdravljenje brez privolitve v psihiatrični bolnici pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - prisilni ukrep - prisilno zdravljenje - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - duševna motnja
Namen prisilnega pridržanja in zdravljenja v psihiatrični bolnišnici je v odvrnitvi nevarnosti, ki jo bolnik zaradi bolezni lahko povzroči bodisi drugim, bodisi sebi, pa tudi v tem, da se odpravijo razlogi, zaradi katerih je pridržanje odrejeno.
Zaradi ugotovljene duševne motnje pri udeležencu obstaja realna grožnja, da bi nezdravljen, zaradi vpliva te motnje, zaradi katere udeleženec ni sposoben zaznavati potreb svojega stanja in bolezni ter se nanj primerno odzvati, huje ogrožal svoje zdravje (in s tem tudi svoje življenje).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM00030953
ZPP člen 285, 286, 286a, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 29a, 29a/1, 29a/3, 71, 71/1. URS člen 22, 35, 36.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - materialno procesno vodstvo - pravica do doma - nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov - oprava naroka v izvršilnem postopku
Sodišče prve stopnje je glede zavrnitve izvedbe dokaza z zaslišanjem dolžnice v zvezi z odločilnim dejstvom, ali je obravnavana nepremičnina dolžničin dom, podalo neutemeljene in nezadostne razloge, pri čemer je tudi prestrogo razlagalo zahteve trditvega bremena in opustilo svojo obveznost materialnega procesnega vodstva. Razlogi so do določene mere tudi nejasni.
Ker je sodišče prve stopnje prenagljeno zavzelo stališče, da ne gre za poseg v dolžničino pravico do spoštovanja doma, tudi ni moglo ustrezno opraviti tehtanja nasprotujočih si interesov upnika in dolžnika, ki ga zahteva določilo prvega odstavka 71. člena ZIZ.
Sodišče prve stopnje mora v tovrstni posebej občutljivi zadevi, kjer dolžnica tudi zatrjuje zelo prizadeto zdravstveno stanje, pristopiti do možnosti dolžnice, da se učinkovito izjavi, posebej skrbno. Sodišče prve stopnje ne bi smelo opreti svoje odločitve le na očitku pomanjkljivih trditev, ker samo ni izvedlo svoje obveznosti opozorila na pomanjkljivost iin ni dalo stranki možnosti dopolnitve procesnega gradiva.
Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je življenjsko sprejemljivo, da lahko živi posameznik tudi na dveh naslovih in oba prostora pojmuje kot svoj dom. Pomembna je le določena intenzivnost povezave (vezi) s prostorom. Pri tem ni nujno, da gre za objekt ali prostor, kjer ima posameznik formalno prijavljeno stalno prebivališče, čemur neutemeljeno daje sodišče prve stopnje odločilno težo. Lahko je celo objekt ali prostor, ki ga posameznik zaseda nezakonito.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00031095
ZDZdr člen 39, 39/1.
prisilno pridržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici - pogoji za zdravljenje brez privolitve - paranoidna shizofrenija
Izvedenka psihiatrične stroke se je opredelila tudi do možnih drugih oblik zdravljenja. Poudarila je, da je zaradi nesodelovanja in poslabšanja stanja potrebna namestitev v psihiatrični bolnišnici.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00031125
URS člen 14, 22, 156. ZUstS člen 23. ZKP člen 18, 18/2, 70, 83, 83/1, 83/2, 148, 148/4, 148/9, 236, 236/1, 236/1-1, 236/1-2, 236/2, 237. DZ člen 4. KZ-1 člen 188.
izločitev dokazov - privilegirana priča - pravni pouk privilegirani priči - oprostitev dolžnosti pričanja - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - obstoj izvenzakonske skupnosti - zadržek obstoječe zakonske zveze - sorodstveno razmerje - svaštvo - obvestila, ki jih policija zbere od osumljenca - obvezna obramba z zagovornikom - enakost pred zakonom - enako varstvo pravic - postopek za oceno ustavnosti
Pri (kvazi) zunajzakonski skupnosti, ki ne izpolnjuje vseh pogojev po DZ, ker je eden od partnerjev v zakonski zvezi s tretjo osebo, gre za položaj, ki je enak dvojni zakonski zvezi. Tudi pri slednji je lahko podana enakost vseh ostalih vidikov skupnosti, vendar taka skupnost v razmerju med partnerjema nima enakih pravnih posledic kot zakonska zveza ne po DZ, ne na drugih pravnih področjih. Nasprotno, dvojna zakonska zveza je po 188. členu KZ-1 celo kaznivo dejanje.
Razlaga določb 236. člena ZKP, da v primeru (kvazi) zunajzakonske skupnosti, ki ne izpolnjuje vseh pogojev za njeno veljavnost, oseba, ki živi v taki skupnosti, ne uživa pravne dobrote oprostitve dolžnosti pričanja, je po presoji pritožbenega sodišča ustavnopravno skladna, saj temelji na razumnem in stvarnem razlogu, ki ta položaj razlikuje od primera zunajzakonske skupnosti, ki izpolnjuje vse pogoje za njeno veljavnost.
Institut priviligiranih prič v kazenskem procesnem pravu predstavlja izjemo od siceršnje dolžnosti prič, da v postopku pričajo, izjeme pa je treba razlagati ozko. Slovenska kazenskopravna teorija in sodna praksa sta že zavzeli stališče, da kroga oseb iz 1. do 3. točke prvega odstavka 236. člena ZKP, ki so oproščene dolžnosti pričevanja, ni dopustno z analogijo širiti na druge osebe, tudi če so si v zelo tesnih odnosih z obdolžencem.
Priči bi se lahko veljavno odločili, ali se bosta poslužili svoje pravice, da ne pričata, ali pa se ji bosta odrekli in v postopku pričali, le, če bi bili s strani preiskovalne sodnice predhodno ustrezno na zapisnik seznanjeni z vsemi okoliščinami - konkretno z razmerji sorodstva in svaštva - zaradi katerih v postopku nista dolžni pričati. Gre torej za zahtevo po ugotovitvi relevantnih razmerij priviligirane priče do vseh obdolžencev v smislu določbe prvega odstavka 236. člena ZKP, in ne za vzpostavljanje zahteve po podvajanju pravnega pouka po 236. členu ZKP.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 8/2. URS člen 35. ZKP člen 209, 209/2, 212, 212/2, 213b, 213b/1, 213b/4.
izvrševanje pripora - obiskovanje pripornika - pravica pripornika do obiskov bližnjih sorodnikov - obiskovanje pripornika s strani soobtoženega - sorazmernost posega v pravico do družinskega življenja - vpliv na postopek
Nobenega dvoma ni, da možnost nastanka škode za postopek v smislu prvega odstavka 213.b člena ZKP s potekom kazenskega postopka bledi. Vendar pa omejitev medsebojnih obiskov soobtoženih v tej fazi kazenskega postopka še zmeraj predstavlja zakonit in sorazmeren poseg v njuno pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja po 35. členu URS in 8. členu EKČP, saj je sprejeta omejitev potrebna, da se prepreči dogovarjanje, ki bi lahko škodovalo uspešni izvedbi postopka (drugi odstavek 209. člena ZKP).
Narekuje jo specifičnost situacije, kot jo je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Obtoženca sta pripornika v isti kazenski zadevi in sta obtožena storitve istovrstnih kaznivih dejanj v sostorilstvu. Obtoženi A. A. je tudi specialni povratnik. Možnost škodljivih medsebojnih vplivov soobdolženih pripornikov ter pripornikov povratnikov na druge pripornike je predvidel že zakonodajalec (drugi odstavek 212. člena ZKP), v konkretni zadevi pa jo zlasti v smeri možnega škodljivega vplivanja obtoženega A. A. na soobtoženo B. B. dodatno utemeljuje tudi dinamika odnosa med obtožencema, kot jo je razbrati iz opisa očitanega jima kaznivega dejanja, ki je v tej fazi postopka izkazano na ravni utemeljenega suma.
URS člen 14, 14/2, 22, 23. ZPP člen 111, 111/4, 116, 142, 142/4.
fikcija vročitve nastopi v soboto - ustavno načelo enakosti pred zakonom - pravica do poštenega sojenja
Naziranju dolžnice, da je možno nastop fikcije vročitve prilagajati okoliščinam posameznega primera (v danem primeru nepravilnosti pri vročanju in kratkemu roku za vložitev pravnega sredstva), sodišče druge stopnje ne more slediti, saj bi takšna razlaga pomenila neenakopravno obravnavanje strank (drugi odstavek 14. člena Ustave RS). V kolikor bi posebne okoliščine posameznega primera povzročile, da bi dolžnik iz upravičenega vzroka zamudil rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, vročen s fikcijo vročitve iz 142. člena ZPP, mu je na voljo vrnitev v prejšnje stanje (116. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00030944
ZOR člen 200, 203, 324, 324/2. ZPŠOIRSP člen 2, 2/2, 11, 13, 23, 23/3, 23/4. ZTuj člen 6, 9, 81, 81/2. ZDRS člen 40. ZSV člen 21. URS člen 22. ZPP člen 154, 154/2.
izbrisani - izbris iz registra stalnega prebivalstva - pravne posledice izbrisa - protipravno ravnanje države - vzročna zveza - nepremoženjska škoda - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina za nepremoženjsko škodo - kršitev osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - bodoče duševne bolečine - obseg škode - višina odškodnine - delo na črno - delovno dovoljenje - pogoji za upravičenost do denarne socialne pomoči - zamudne obresti - tek zakonskih zamudnih obresti - stroški postopka
Okoliščina, da je tožnik delal na črno, bi lahko kazala na to, da izbris iz stalnega prebivalstva v tožnikovem primeru ni bil vzrok za to, da tožnik ni dobil redne zaposlitve, le, če bi tožnik delal na črno tudi že pred izbrisom. Ker to ni izkazano, navedena okoliščina v povezavi z dejstvom, da je bil pred izbrisom vrsto let redno zaposlen, dokazuje kvečjemu nasprotno, torej, da je imel tožnik prav zaradi izbrisa težave z redno zaposlitvijo in je posledično delal na črno.
Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju, da ZPŠOIRSP niti v 13. členu, ki določa način in roke izplačila denarne odškodnine, niti v drugih členih ne ureja določitve začetka teka zakonskih zamudnih obresti, ter določbe 11. člena navedenega zakona, ki določa, da se za odločanje o denarni odškodnini zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, če ta zakon ne določa drugače, glede začetka teka zakonskih zamudnih obresti pravilno uporabilo splošne določbe obligacijskega prava (ZOR), v skladu s katerimi zamudne obresti od denarne terjatve za nepremoženjsko škodo pripadajo oškodovancu od nastanka zamude dalje. Do zamude pa pride, ko oškodovanec povzročitelja škode opomni na plačilo (drugi odstavek 324. člena ZOR). Skladno s tem je zamuda toženke nastopila z dnem vložitve tožbe (tožnik namreč ni dokazal, da bi jo opomnil že kdaj prej).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00030680
OZ člen 131, 147, 148. URS člen 26. ZIKS-1 člen 29, 30. Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov (2009) člen 15, 19.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za ravnanje državnega organa - opustitev dolžnega nadzora v zaporu - nadzor nad zaporniki - povrnitev škode zaradi napada na zapornika - protipravnost
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so pravosodni policisti v Zavodu ravnali tako, kot je treba, in posledično pravilno odločilo, da zato tožena stranka tožniku ni dolžna povrniti morebitne škode, ki so mu jo povzročili sojetniki, ko je bil na prestajanju zaporne kazni.
Dokazanost okoliščin, ki bi utemeljevale toženkino odškodninsko obveznost, je dejansko vprašanje, presoja, ali iz teh okoliščin obveznost izhaja, pa je (materialno) pravno vprašanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00030633
OZ člen 198. URS člen 33.
uporaba tuje stvari v svojo korist - neupravičena obogatitev - uporaba stanovanja brez pravne podlage - uporabnina - varstvo lastninske pravice - nakup nepremičnine na javni dražbi - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - omejitve pri uporabi nepremičnine - pravica dostopa do nepremičnine - višina najemnine
Vrhovno sodišče je v sodbi II Ips 117/2017 pojasnilo, da v razmerju lastnik - nelastnik zadošča, da lastnik zatrjuje in dokaže, da je sam lastnik sporne nepremičnine, da jo toženec brezplačno uporablja in da za brezplačno uporabo nima pravne podlage. Stališče, ki bi lastnikov položaj zaostrovalo bolj, kot je obrazloženo, bi po mnenju Vrhovnega sodišča pretirano poseglo v ustavno varovano lastninsko pravico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM00046192
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.. URS člen 22.. ZFPPod člen 3, 13, 13/1, 15, 19, 19/5, 20, 21, 21/1.. ZPP člen 314.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - odškodninska odgovornost direktorja d.o.o. - prezadolženost družbe - nujni posli - bilanca stanja - protipravnost ravnanja - solidarna odgovornost - več direktorjev družbe - omejitev ali izključitev odgovornosti - vzročna zveza - dokazno breme - pravica do poštenega sojenja - delna sodba - sosporništvo - materialno procesno vodstvo
Da je odločitev o izdaji delne sodbe prepuščena sodišču, ki v okviru procesnega vodstva presoja smotrnost predloga stranke za njeno izdajo, lahko pa sodišče tudi samo, tj. brez predloga strank oceni, da je izdaja takšne sodbe smotrna.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00030010
ZDZdr člen 39, 39/1.
prisilna hospitalizacija - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - bolezen - paranoidna shizofrenija - izvedensko mnenje
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da je zadržanje udeleženca na oddelku pod posebnim nadzorom nujno potrebno in tudi edina možna oblika pomoči, saj druge oblike pomoči niso možne in smiselne zaradi udeleženčeve neuvidevnosti oziroma nekritičnosti do osnovne oblike svoje bolezni.
ZASP člen 157, 157/3, 157/4, 157/5, 157/6, 157/7, 168, 168/3, 168/4. ZKUASP člen 44, 44/4, 44/7, 44/8, 88. URS člen 121, 125.
uporaba fonograma - avtorski sorodna pravica - nadomestilo za uporabo fonogramov - plačilo nadomestila - pravna podlaga - sklenitev pogodbe - prikrajšanje - tarifa - skupni sporazum o višini nadomestil - ustaljena sodna praksa - neodvisnost sodnikov - odstop od sodne prakse - exceptio illegalis
Neodvisni so sodniki vseh stopenj, saj Ustava glede tega ne dela nobene izjeme.
Pravica proizvajalcev fonogramov je enaka, če priobčevalec sodeluje pri pobiranju dajatve ali ne. Tudi prikrajšanje, ki ga utrpi proizvajalec fonogramov zaradi opustitve prostovoljnega plačila nadomestila je enako, če priobčevalec sodeluje pri plačevanju nadomestila in sklene pogodbo, ali pa ne. Proizvajalec fonogramov je pač prikrajšan za nadomestilo, do katerega je upravičen.
Skupni sporazum torej ni pogodba, njegov učinek pa je enak kot pri podzakonskem splošnem aktu, sprejetem za izvrševanje javnopravnih upravičenj. Podoben je tudi kolektivni pogodbi delovnega prava.
zagovornik - preklic pooblastila - postopek za preklic pogojne obsodbe - pravica do obrambe
Obdolženčeva izjava na predobravnavanem naroku ali naroku za glavno obravnavo, da se bo zagovarjal sam, ne pomeni preklica pooblastila zagovorniku, saj mora biti preklic izrecen (sodba I Ips 106/2002 z dne 28. 5. 2002).
Postopek preklica pogojne obsodbe pomeni odločanje, ki ne prestavlja novega sojenja, ampak spremembo prejšnje (pravnomočne) sodbe v zakonsko določenih mejah (sodba I Ips 57653/2010 - 24 z dne 1. 9. 2011, podobno VSM sklep II Kp 53719/2014 z dne 23. 1. 2019).
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji - poseg v ustavne pravice posameznika - določitev socialno-varstvenega zavoda - prostorska zasedenost
Pritožnik je v času odločanja eden od najmanj prezasedenih zavodov in, kar je bistveno in v pritožbi zatrjuje sam pritožnik, ko omenja, da se pri njem stanje dnevno spreminja, eden od zavodov z največjo fluktuacijo. V takšnih okoliščinah bodo, ker se pri pritožniku stanje hitro spreminja, lahko nasprotnemu udeležencu in preostalim varovancem pritožnika kar najhitreje odpravljene morebitne kršitve temeljnih človekovih pravic z namestitvijo v prezaseden zavod. Navedenega tudi ne spremeni obširno pritožbeno zavzemanje, da je pri udeležencu zaradi večjega števila varovancev večje tveganje za incidente. Ob trenutni prezasedenosti pritožnika torej tudi po presoji pritožbenega sodišča pretehtajo nujne potrebe nasprotnega udeleženca po predmetni namestitvi in pravice tretjih iz okolja, v katerem se nasprotni udeleženec trenutno nahaja (op. pri obojem gre prav tako za temeljne človekove pravice), pred morebitnim kršenjem temeljnih človekovih pravic nasprotnega udeleženca in pravic ostalih varovancev, kamor se omenjeni namešča. Nasprotni udeleženec bo namreč po zatrjevanjih pritožnika trenutno nameščen v dnevni prostor varovanega oddelka pod videonadzor. Zaradi večje fluktuacije, ki jo omenja sam pritožnik, bo sam poseg v omenjene pravice predvidoma trajal le krajši čas, kar je ena izmed bistvenih okoliščin, da je ob zgoraj izpostavljenem pravilna odločitev o namestitvi pri pritožniku.