CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00007931
ZPP člen 207, 207/2, 339, 339/1. ZST-1 člen 11, 16, 21. ZBan-1 člen 350a, 350a/1. ZUstS člen 40, 40/2. ZRPPB člen 265.
oprostitev plačila sodnih taks - prekinitev pravdnega postopka - prekinitev postopka na podlagi odločbe ustavnega sodišča - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protiustavnost zakona - ustavna odločba - način izvrševanja odločbe - varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih
Ustavno sodišče je prekinilo postopke po prvem odstavku 350.a člena ZBan-1 zaradi zagotovitve, da se bodo že vložene in v prihodnosti (a pred uveljavitvijo nove ustavnoskladne ureditve) vložene odškodninske tožbe že od začetka za vse imetnike kvalificiranih pravic obravnavale pod novimi, ustavnoskladnimi pogoji, ki jih mora zakonodajalec šele doreči. Ustavno sodišče sicer državnemu zboru ni naložilo, da mora nova ureditev vsebovati tudi specialna pravila o plačilu sodnih taks, vendar to zakonodajalcu ne preprečuje, da posebej in mimo določb ZST-1 uredi tudi ta vidik procesnega položaja imetnikov kvalificiranih pravic. To pa pomeni, da je kršitev drugega odstavka 207. člena ZPP, ki jo je storilo sodišče prve stopnje, lahko vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanih sklepov, zato so ti obremenjeni z relativno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00007795
URS člen 158. ZZK-1 člen 148, 148/1, 148/1-1, 244, 244/3. ZPP člen 224, 224/1, 224/5.
izbrisna tožba - zemljiškoknjižni postopek - podlaga za vknjižbo - formalna neveljavnost vpisa - učinki pravnomočnosti - javna listina - dokazna vrednost javne listine - dobrovernost pridobitelja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Če ni materialnopravne podlage za vknjižbo, so podani razlogi formalne neveljavnosti vknjižbe, ki jih morajo udeleženci zemljiškoknjižnega postopka uveljavljati v njem.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00008317
ZPP člen 192, 207, 207/2, 339, 339/1. ZUstS člen 40, 40/2. ZBan-1 člen 350a, 350a/1. ZST-1 člen 1, 1/3, 11. URS člen 26. ZRPPB člen 265.
prekinitev postopka - odškodninska odgovornost - odškodnina - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - imetnik podrejenih obveznic - imetnik kvalificiranih pravic - varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih - neskladje z ustavo - ugotovitev protiustavnosti zakonske določbe - učinki ustavne odločbe - odločba o izrednih ukrepih - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odprava protiustavnosti
Ustavno sodišče, ki je z odločbo U-I 295/13 z dne 19. 10. 2016 ugotovilo, da je bil 350.a člen ZBan-1 v neskladju z Ustavo, je hkrati odločilo, da se do odprave protiustavnosti postopki na podlagi navedenega člena prekinejo (4. točka izreka).
V predmetni zadevi je bila tožba vložena po sprejemu in objavi ustavne odločbe, zato je postopek prekinjen z dnem vložitve tožbe. Sodišče prve stopnje je izpodbijane sklepe izdalo med prekinitvijo postopka, kar predstavlja kršitev drugega odstavka 207. člena ZPP, ki je lahko vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanih sklepov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00007702
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/4, 11/5, 14a, 14a/3, 34a, 34a/7. ZPP člen 7, 105a, 212. URS člen 22, 23.
delna oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - pravna oseba - obročno plačilo sodne takse - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - nemožnost unovčitve premoženja - trditveno in dokazno breme predlagatelja - nedovoljene pritožbene novote - pravica do sodnega varstva - začetek teka roka za plačilo sodne takse - zaprt transakcijski račun - bilančna izguba - opredmetena osnovna sredstva - plačilo takse kot procesna predpostavka
Ker predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na predlagatelju. Tako mora stranka, ki želi olajšavo pri svoji obveznosti plačila sodne takse, ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more priskrbeti brez ogrožanja svoje dejavnosti.
V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.
Določitev plačila sodne takse kot procesne predpostavke za obravnavo tožbe sicer res utesnjujoče vpliva na položaj stranke, vendar pa gre pri tej določbi le za podrobnejšo ureditev načina izvrševanja teh ustavnih pravic in ne za njihovo omejitev oziroma kršitev.
Tudi v primerih, ko je predlog za taksno oprostitev podan hkrati s tožbo, izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse ni vezana na predhodno odločitev o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.
Skladno z določili ZST-1 lahko rok za plačilo sodne takse za tožbo prične teči šele po pravnomočnosti odločitve, da je stranka dolžna plačati sodno takso.
URS člen 33. ZIZ člen 17, 17/1, 30, 40, 40/1, 40/1-3, 226. ZDR-1 člen 126. ZDavP-2 člen 3, 3/1, 3/2, 3/3, 57, 57/1, 58, 58/1, 58/1-1, 143, 143/1. OZ člen 629.
delovno razmerje - neto in bruto plača - obračun davkov in prispevkov - prisilna izvršba - denarna obveznost - nenadomestno dejanje - sodna ali upravna pristojnost - davčna izvršba - pristojnost civilnega sodišča - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - prekomeren poseg v lastninsko pravico - navedbe v predlogu za izvršbo - trditveno breme na strani upnika - jasna in določna opredelitev izterjevanih obveznosti
V Sloveniji je uveljavljen sistem bruto dohodkov, kar pomeni, da je delavec upravičen do plače v bruto znesku, le da delavec celotnega zneska ne prejme na svoj račun, ampak je predpisan način izvršitve navedene denarne obveznosti tako, da delodajalec takoj odtegne (zadrži) od bruto zneska del za plačilo javnih dajatev.
Obračun neto plače in javnih dajatev v zvezi s plačo oziroma njenim nadomestilom ne pomeni samostojnega dejanja, ampak je nezdružljivo povezan s pojasnjenim načinom izpolnitve denarne obveznosti. Obračun le omogoča zneskovno konkretizacijo delov denarne obveznosti plačila za opravljeno delo po pogodbi o zaposlitvi (zneska neto izplačila delavcu in zneska, ki je namenjen plačilu javnih dajatev). Po svoji naravi je obračun računska operacija, ki upošteva zakonsko opredeljene elemente pripadajočih javnih dajatev. Po pojasnjenem obračun ni samostojna nenadomestna nedenarna obveznost, torej takšna, ki jo lahko opravi le dolžnik.
Naložitev in izterjava denarne kazni v skladu z določili 226. člena ZIZ kot prisile za izvedbo obračuna denarne obveznosti je prekomeren poseg v dolžnikovo pravico do zasebne lastnine. Denarna kazen je dopustna le, če drug način izterjave ni mogoč. Za namen izterjave denarne obveznosti so predpisana sredstva prodaje in prenosa dolžnikovega premoženja (30. člena ZIZ), ki učinkovito omogočajo upniku, da pride do poplačila.
URS člen 22, 23, 25. ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91, 91/1.
zavrženje revizije - obvezno zastopanje po odvetniku - dokaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu - kršitev ustavnih pravic - pravica do pravnega sredstva
Po prvem odstavku 91. člena ZPP v primeru, če reviziji ni priložen dokaz, da ima stranka opravljen pravniški izpit, sodišče vlogo zavrže. Ker je v tej zadevi toženec sam vložil revizijo in ni priložil dokaza o opravljenem pravniškem državnem izpitu, je navedena pomanjkljivost zadosten razlog za zavrženje vloge.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00007632
ZBan člen 350a, 350a/1. ZUstS člen 40, 40/2. ZPP člen 207, 207/2. ZRPPB člen 265.
ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča - začasna ureditev stanja - način izvršitve odločitve - prekinitev pravdnega postopka - odločba, izdana med prekinitvijo postopka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe
Ustavno sodišče lahko poleg odločitve, s katero presodi ustavnost zakona (oziroma ustavnost in zakonitost drugega predpisa), na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS določi način izvršitve svoje odločbe. Po ustaljeni ustavnosodni presoji lahko na tej podlagi sprejme tudi začasno pravno ureditev, po kateri morajo njeni naslovniki (posamezniki ali državni organi) ravnati, vse dokler zakonodajalec z zakonom ne uredi tega vprašanja na enak ali drug ustavno skladen način. Del izreka, s katerim se določi način izvršitve njegove odločbe, ima moč zakonske norme.
Četrta točka odločbe US U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 predstavlja zakonsko podlago, na podlagi katere se postopki po 350.a členu ZBan-1 prekinejo do sprejema ureditve, ki bo imetnikom izbrisanih in konvertiranih kvalificiranih pravic zagotovila učinkovito sodno varstvo.
ZD člen 184, 185. URS člen 36, 36/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 8/1, 8/2.
premoženje zapustnika - premično premoženje - popis in cenitev zapustnikovega premoženja - dedna pravica - nedotakljivost stanovanja - pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja
Po oceni pritožbenega sodišča vstop v stanovanje zaradi popisa zapustnikovega premičnega premoženja ne bo v nasprotju z 8. členom EKČP (Pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja). V drugem odstavku sta določena kumulativno dva pogoja, in sicer, da se javna oblast lahko vmeša v izvrševanje te pravice, če je to določeno z zakonom, kar je v obravnavanem primeru podano (184. in 185. člen ZD) in je nujno v demokratični družbi, zaradi v nadaljevanju taksativno naštetih primerov. Po oceni pritožbenega sodišča se s popisom zapustnikovega premičnega premoženja varujejo pravice in svoboščine dedičev, to je pravica, da se premoženje zapustnika ob smrti ugotovi v celotnem obsegu. Le na ta način lahko dediči dosežejo dedno pravico, ki jim jo zagotavlja zakon.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00007196
URS člen 19, 19/3, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 23, 31, 33, 39, 42. ZPP člen 238, 238/2, 262, 263.
prisilna hospitalizacija - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - postopek zaradi sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pravica do osebne svobode - pravica do prostovoljnega zdravljenja - zaslišanje stranke - procesnopravna jamstva - privilegij zoper samoobtožbo
Pritožba pooblaščenke in pridržane osebe izpostavlja, da je bila pridržani osebi kršena pravica t. i. mirande. Sodišče prve stopnje je v postopku zadržani osebi zagotovilo v ZDZdr določena procesnopravna jamstva, ki imajo svojo podlago (tudi) v 19. členu Ustave.
Sodišče je opozorilo zadržano osebo, da mora govoriti resnico. Ker je v teh postopkih položaj udeleženca bistveno drugačen, kot položaj stranke ali udeleženca v drugih (ne)pravdnih postopkih, ima pravica zoper samoobtožbo širši (drugačen) pravni pomen, zaradi učinkovite zaščite varstva pravic zadržane osebe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00007221
ZFPPIPP člen 102, 108, 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-1(1), 273, 274, 274/3. OZ člen 10, 131, 148. URS člen 2, 23, 26. ZZK-1 člen 245. ZGD-1 člen 636, 636/1.
odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja - odškodninska odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - splošna odškodninska odgovornost - pasivna legitimacija - protipravnost - prepoved povzročanja škode - vložitev izpodbojne tožbe - predpravdno izvedensko mnenje - pravica do sodnega varstva - načelo pravne države
Določba, po kateri upravitelj odškodninsko odgovarja upnikom, ne pomeni, da odgovarja samo njim. Če povzroči škodo tretjim osebam, jim namreč odgovarja po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti.
Zavarovalnica ne more odškodninsko odgovarjati, če ni podana temeljna predpostavka, to pa je, da gre za odškodninsko odgovornost stečajnega upravitelja.
Predpostavka protipravnosti vložitve tožbe je, da gre za očitno neutemeljeno tožbo oziroma kadar gre za zlorabo postopka za drugačen namen, kadar torej stranka ravna z izključnim ali očitnim namenom, da drugi stranki škoduje. Pojma protipravnosti ni mogoče enačiti z vsemi razlogi, zaradi katerih je bil tožbeni zahtevek zavrnjen.
Tožeča stranka v tem postopku postavlja tezo, da a priori neupoštevanje v naprej pripravljenih strokovnih mnenj pomeni očitno neutemeljenost vložitve tožbe in posledično odškodninsko odgovornost toženca. Pravno naziranje je v direktnem nasprotju z ustavno zagotovljeno pravico do sodnega varstva.
Grožnja z odškodninsko odgovornostjo za vložitev tožbe zaradi predhodnih nasprotnih stališč druge stranke je nedopustna omejitev te pravice in pomeni poseg tudi v načelo pravne države.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - umor - pravna opredelitev kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - motiv pri storitvi kaznivega dejanja - čas storitve kaznivega dejanja - postopek s pritožbo - poizvedbe v zvezi s pritožbenimi navedbami - seja pritožbenega senata - pritožbena obravnava - vpogled v drug spis - javnost glavne obravnave - izključitev javnosti glavne obravnave - izvajanje dokazov na obravnavi pred sodiščem druge stopnje - kontrolna funkcija sodišča druge stopnje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pravna jamstva v kazenskem postopku - enako varstvo pravic - pravica do sodnega varstva - domneva nedolžnosti - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznih predlogov - poligrafsko testiranje - dokaz z zaslišanjem prič - pravice obrambe - nedovoljen dokaz - izločitev dokazov - predkazenski postopek - uradni zaznamek - dokazna vrednost uradnih zaznamkov - izjava osumljenca, dana policiji - pravni pouk osumljencu - izjava priče, dana policiji - načelo neposrednosti - zagovor kot dokaz - izvedenstvo - izvedensko mnenje - strokovno mnenje Nacionalnega forenzičnega laboratorija - akreditacija - izvedenec, zaposlen pri Nacionalnem forenzičnem laboratoriju (NFL) - nepristranskost - zahteva za izločitev izvedenca - pravočasnost zahteve za izločitev izvedenca - dokazna ocena izvedenskega mnenja - postavitev drugega izvedenca - rekonstrukcija dogodka
Ko sodišče druge stopnje izvede obravnavo, v zadevi sicer ponovno sodi, a še vedno le v okviru kontrolne funkcije in le v okviru procesnega gradiva, ki ga je za sojenje uporabilo sodišče prve stopnje, zato na obravnavi ni potrebno izvajati tistih dokazov, v katerih dokazno oceno sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče nima pomislekov (odločba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Kp 8/2011).
Ustavno sodišče je v odločbi Up-3367/2007 z dne 2. 7. 2009 ugotovilo, da je, upoštevaje stališča teoretikov in tuje sodne prakse, vzpostavljen resen dvom v zanesljivost in celo dovoljenost dokaza, pridobljenega s poligrafskim testiranjem, zato stališču sodišča, ki je zavrnilo izvedbo poligrafskega testiranja, ni mogoče očitati kršitve tretje alineje 29. člena Ustave. Če gre za dokaz, ki je tako nezanesljiv, sodišče z zavrnitvijo takega dokaza ne krši pravice do obrambe iz tretje alineje 29. člena Ustave in zato tudi ni kršena pritožnikova pravica do izvajanja dokazov v njegovo korist (točka 21 navedene odločbe).
Višje sodišče, sklicujoč se na odločbo Vrhovnega sodišča I Ips 500/2008, ugotavlja, da izvedensko mnenje, ki ga izdela izvedenec, zaposlen na Centru za forenzične preiskave (v konkretnem primeru na Nacionalnem forenzičnem laboratoriju), ni samo po sebi nedovoljen dokaz, in je bilo tudi v praksi Evropskega sodišča za človekove pravice presojeno, da samo dejstvo, da je izvedenec zaposlen v istem organu kot strokovnjak, na katerega mnenje se opira obtožba, ne opravičuje bojazni, da ne bo sposoben ravnati s potrebno nepristranskostjo in pravica do poštenega postopka ne vsebuje pravice zahtevati dodatno izvedensko mnenje v primeru, ko izvedenec, imenovan s strani sodišča, podpira tezo tožilstva.
Akreditiranost za opravljanje analiz GSR delcev oziroma sledi streljanja v času, ko so bila poročila izdelana, glede na uporabljeno metodo, ne pomeni, da rezultati ugotovitev NFL-ja niso kakorkoli vsebinsko pravilni, saj se akreditacijske priloge nanašajo le na metode preiskav (l. 4307 FIZ-014, verzija 1.20, interna metoda), za celotno delo in pri izdelavi poročil pa so upoštevani mednarodno veljavni strokovni standardi ter upoštevana vsebina dokumentov, ki so v odgovoru NFL-ja tudi izrecno navedeni. V času opravljanja analiz GSR delcev le interna metoda NFL za analizo delčkov po streljanju še ni bila akreditirana.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PREKRŠKI - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00008513
URS člen 28, 28/1. ZP-1 člen 65, 65/4, 136, 136/1, 136/1-1. ZVPNPP člen 1, 1/1, 1/2, 3, 3-4, 4, 4/1, 4/2, 5, 5/1, 6, 7, 7-19, 15, 15/1, 15/1-3, 15/2. OZ člen 207, 207/1, 209, 209/1.
zavajajoča poslovna praksa - zakonski znaki prekrška - odločba o prekršku - obstoj prekrška - zahteva za sodno varstvo - izročitev - razumen rok - načelo zakonitosti - javna obljuba nagrade
Pravna oseba mora potrošniku izročiti nagrado ali ustrezno nadomestilo v razumnem roku.
Kot razumen rok je mogoče šteti rok, ki ga je pravna oseba, ki je javno obljubljala nagrade, sama (enostransko) določila v splošnih pogojih sodelovanja v nagradni igri.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00006526
OZ člen 179, 299, 299/2. URS člen 54.
povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - odškodninska odgovornost zaradi kratenja starševske pravice - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - pravica do družinskega življenja - zamudne obresti od odškodnine za nepremoženjsko škodo
V tožničinem primeru je šlo brez dvoma za hud poseg v njeno pravico do družinskega življenja, vendar so bile njegove posledice sorazmerno kratkotrajne. Tožničina hči je bila namreč ob odvzemu glede na svojo takratno starost (13 let) že skoraj odraslo dekle, domov pa se je vrnila po mesecu dni, tako da so tožničine duševne bolečine dokaj hitro pojenjale. Njeno trpljenje ni presegalo tistega, ki je običajno, ob celo dolgotrajnejšem preprečevanju stikov z otrokom. Iz sodne prakse je razvidno, da je bila odškodnina v prav takšni višini prisojena za večmesečno odtujevanje otrok očetu in kršitev njegove pravice do stika z njimi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00006256
ZPP člen 343, 343/4, 355. ZZVZZ člen 87, 87/1. OZ člen 171. URS člen 25.
nedovoljena pritožba - deljena odgovornost - regresni zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje - kršitev predpisov o varstvu pri delu - soodgovornost oškodovanca
Sodišče mora v primeru, ko delodajalec trdi, da je za nastalo škodo soodgovoren tudi oškodovanec, njegov delavec, ugotavljati, ali so podani pogoji za deljeno odškodninsko odgovornost. V primeru soodgovornosti delavca je regresni zahtevek ZZZS omejen na del, za katerega odgovarja delodajalec. ZZVZZ namreč ne ureja vprašanja vzročne zveze. Zato je treba ugovore v zvezi z deljeno odškodninsko odgovornostjo zaradi delovanja več vzrokov na nastanek škode presojati v skladu s splošnimi pravili OZ o deljeni odgovornosti.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem - zaključek zdravljenja - mnenje izvedenca - določitev socialno-varstvenega zavoda - prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda - ustreznost namestitve
Pritožbeno sodišče sicer razume, da pritožnik ocenjuje razmere v kliniki za bolj sprejemljive kot je nastanitev v zavodu. Vendar ti razlogi ne morejo biti pravno odločilni, če je zdravljenje zaključeno. V kolikor pa se bo stanje pritožnika izboljšalo, da bo lahko zdravljenje potekalo na drug način (npr. po 80. členu ZDZdr, to je s predlaganim načrtom nadzorovane obravnave in imenovanju koordinatorja), pa bo to lahko pritožnik predlagal oziroma bo to lahko predlagal tudi zavod.
Zavod ima pogoje, ki so po zakonu potrebni; prezasedenost zavoda pa ne more biti razlog, da bi sodišče prve stopnje pustilo A. A. brez namestitve v zavodu oziroma odpustilo na dom, ker je zdravljenje zaključeno.
NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00010631
ZNP člen 17, 17/2, 97. URS člen 68, 69. SPZ člen 217, 217/1, 217/2, 218, 218/1, 266, 266/1, 269. ZZK-1 člen 8. OZ člen 86, 101, 119, 323, 336, 364, 1060, 1062. ZOR člen 103, 141, 361, 371, 376, 376/1, 376/2, 387. ZTLR člen 54, 54/1.
odškodnina - določitev odškodnine - postopek za določitev odškodnine zaradi razlastitve - nadomestilo - nepravdni postopek - pravdni postopek - stvarna služnost - služnost v javno korist - ustanovitev služnosti v javno korist - poseg v lastninsko pravico - dopustnost posega v lastninsko pravico - razlastitev - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - konstitutivnost vpisa v zemljiško knjigo - zavezovalni pravni posel - civilnopravno razmerje - priposestvovanje - priposestvovanje služnostne pravice - nepremagljive ovire - zastaranje - zadržanje zastaranja - oderuška pogodba
Ker gre pri ustanovitvi služnosti v javno korist za hud poseg v lastninsko pravico, pritožbeno sodišče pravnega varstva ne bi dalo nasprotnemu udeležencu, če bi se izkazalo, da je v pravnoposlovnem razmerju s predlagateljico ravnal nepošteno. V takem primeru ne bi upoštevalo ugovora zastaranja, še manj pa, da je služnostno pravico pridobil s priposestvovanjem.
Sklenitev pravnega posla o ustanovitvi služnosti v javno korist je lahko ob izkazanih okoliščinah le pretveza, v kateri se zaradi nepoštenega ravnanja pridobitelja skriva nezakonit način pridobitve služnostne pravice, ki ima zato vse značilnosti dejanske (nezakonite) razlastitve.
Nasprotni udeleženec je pravnoveljavno, odplačno na podlagi dogovora, pridobil služnostno pravico, saj v postopku niso bile ugotovljene okoliščine, zaradi katerih bi bila civilnopravna pravila izključena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VSL00005666
URS člen 26. ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odškodninska odgovornost države - gradbeno dovoljenje - vzročna zveza - investitor - opustitev dolžnega ravnanja - izgradnja objekta - protipravnost ravnanja - kvalificirana stopnja napačnosti - protipravnost konkretnega posamičnega akta - arbitrarnost - kota pritličja - občinski prostorski akti - določitev tržne vrednosti nepremičnin - denarna odškodnina - poplavno območje - odprava posledic poplav - občinski odlok
Pritožbeno uveljavljanje absolutnih bistvenih kršitev iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP terja določno navedbo ne le pravno-relevantnih dejstev, do katerih se sodišče ni opredelilo, temveč tudi določno navedbo, kje v teku prvostopenjskega postopka je stranka ta dejstva navedla. V nasprotnem primeru se šteje, da pritožnik ni podal pritožbenih razlogov. Nekonkretizacija pritožbenih razlogov je namreč izenačena z odsotnostjo pritožbenih razlogov. Dejstev, ki predstavljajo utemeljitev procesne kršitve, namreč sodišče ni dolžno iskati po uradni dolžnosti v gradivu prvostopenjskega postopka.
V skladu s 26. členom Ustave standard protipravnosti ni izenačen z razlogi, katerih utemeljenost terja ugoditev pravnim sredstvom, temveč se zahteva kvalificirana stopnja napačnosti, zlasti nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse, napake ki so povsem izven okvira pravno še dopustnega delovanja, zlasti v smislu arbitrarnosti ipd. Zato zgolj protipravnost posamičnega akta, v konkretnem primeru zatrjevane nepravilnosti izdanih gradbenih dovoljenj, ne predstavlja protipravnosti, relevantne za odškodninski spor po 26. členu Ustave.
Iz določb Odloka ni mogoče sklepati, da bi spreminjal višinske kote objektov, ki so predmet obnove in sanacije. Izdaja gradbenih dovoljenj, ki v pogojih gradnje ohranja obstoječe kote objektov, zato ne predstavlja protipravnega ravnanja toženke, saj so tako določeni pogoji gradnje skladni s prostorskim aktom, ki pa ga ni sprejela toženka, temveč občina.
Ena izmed predpostavk za utemeljenost zahtevka po 26. členu Ustave je vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in nastalim zmanjšanjem premoženja. Toženka je gradbena dovoljenja izdala v upravnem postopku na zahtevo investitorja S. d. o. o. iz Ljubljane. Investitor v skladu z ZGO-1 v upravnem postopku zasleduje svoj lastni interes, da se mu omogoči graditev objektov v željenem obsegu. Toženka zato pravilno opozarja, da ne obstaja relevantna vzročna povezava med tožniki in toženko. Tožniki so lastninsko pravico na nepremičninah pridobili od investitorja na podlagi prodajnih pogodb med letoma 2003 in 2005. Trdili so, da so stanovanja kupili v dobri veri, da so zgrajena v skladu z veljavnimi predpisi na področju, ki je varno pred poplavami. Vendar takšna podlaga ne zadošča za utemeljitev vzročne zveze med zatrjevanim protipravnim ravnanjem toženke in premoženjskim položajem tožnikov, do katerega je prišlo leta 2009 in 2010 v posledici naravnega pojava - poplav.
URS člen 15, 15/4, 22, 28, 30, 125. ZUstS člen 1, 1/3. ZIZ člen 38, 38/6, 55, 55/1, 55/1-4, 55/1-8, 56, 56/1, 58, 58/3, 63, 67, 76. ZPP člen 214.
ugovor po izteku roka - ugovorni razlog - opozicijski ugovorni razlogi - neobrazložen odgovor
Posledica neobrazloženega odgovora na ugovor po izteku roka ni domneva, da je ugovor utemeljen, ampak se štejejo dolžnikove navedbe v ugovoru za resnične (smiselna uporaba tretjega odstavka 58. člena ZIZ in 214. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Ugovor po izteku roka je mogoče vložiti zgolj iz pravih opozicijskih razlogov in ne tudi v primeru, ko je izvršilni naslov odpravljen, razveljavljen oziroma spremenjen.
ZNP člen 57. ZVDZ člen 7, 7/1, 7/2, 7/3. URS člen 43, 43/1, 43/2.
volilna pravica - odvzem aktivne in pasivne volilne pravice - podaljšanje roditeljske pravice - volitve - poslovna sposobnost - duševna prizadetost
Samo dejstvo duševne zaostalosti samo zase še ni razlog za odvzem volilne pravice.
Iz izvedenega dokaznega postopka ne izhaja nobena okoliščina, ki bi kazala na to, da C. B. ni sposobna razumeti pomena in namena ter učinkov volitev. Poznala je značilne faze v zvezi s potekom volitev, prav tako je poznala funkciji predsednika države in župana. Poznala je tudi ime trenutnega predsednika ter župana mesta, v katerem prebiva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00005728
ZST-1 člen 5, 5/1.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - nastanek taksne obveznosti - vložitev tožbe - popolnost tožbe - pravica do sodnega varstva - sodne takse - obvezna dajatev - pogoji za oprostitev plačila sodne takse
Skladno s prvim odstavkom 5. člena ZST-1 nastane taksna obveznost ob vložitvi tožbe ne glede na to, ali je ta vsebinsko popolna oziroma primerna za obravnavo. Slednje je stvar pravdnega in ne taksnega postopka.
Ustava RS ne zagotavlja brezplačnega sodnega varstva pravic. Sodne takse predstavljajo obvezno dajatev, katere namen je v tem, da stranke krijejo del stroškov, ki nastanejo zaradi dela sodišča in so torej predpisane predvsem zaradi fiskalnih razlogov in za zagotavljanje ekonomičnosti postopka ter procesne discipline. Prek določb drugega poglavja ZST-1 o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu taks pa je pravica do sodnega varstva zagotovljena tistim, ki zakonske kriterije za oprostitev plačila taks izpolnjujejo.