URS člen 14, 14/1, 14/2, 22. ZPP člen 116, 116/1, 318.
zamudna sodba - nepravočasen odgovor na tožbo - vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo - nezakrivljen vzrok - neupravičen vzrok - nepoznavanja prava - nerazumevanje opozoril - zakrivljena nevednost - enako varstvo pravic - enak položaj toženih strank - enakost pred zakonom
Od vsake vsaj povprečno skrbne osebe se pričakuje, da bo takrat, ko ji pravnega znanja manjka, pravočasno poskrbela, da si od pravnega strokovnjaka pridobi ustrezen pravni nasvet. Ob tem je skupaj s tožbo prejela tudi poziv na odgovor na tožbo, v katerem so bila tudi vsa potrebna pravna opozorila. Če jih tožena stranka ni upoštevala ali morda česa ni razumela, bi se morala poučiti pri pravnem strokovnjaku. Čim pa ni storila tega, pa je ravnala neskrbno, zato zamude roka za odgovor na tožbo ni mogoče upoštevati kot nezakrivljenega vzroka.
Vsak mora imeti potrebne pravne informacije, kdor si jih ne pridobi, je sam zakrivil svojo nevednost. So pa vse tožene stranke v enakem položaju - če ne odgovorijo na tožbo v roku, ki ga določa zakon, sodišče (če so izpolnjeni še drugi pogoji) izda zamudno sodbo.
Enakost pred zakonom pomeni, da je treba enake primere enako obravnavati. Vse osebe, ki v pravdnem postopku vložijo predlog za vrnitev v prejšnje stanje, so enako obravnavane oziroma v obravnavanem primeru ni prišlo do drugačne obravnave pritožnika: do vrnitve v prejšnje stanje so upravičene le osebe, ki zamude niso same zakrivile in imajo torej upravičen vzrok za zamudo. Kot upravičenega vzroka pa ni mogoče upoštevati nepoznavanja prava.
URS člen 25. ZPP člen 105, 108, 108/4, 333, 333/1, 343, 343/1, 367, 394.
zavrženje vloge – nerazumljiva vloga – ponovna pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje – prepoved ponovnega odločanja o isti stvari – ne bis in idem – nedovoljena pritožba
Ponovna pritožba kot redno pravno sredstvo ni več mogoča, saj to prepoveduje procesno pravilo o prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari (ne bis in idem).
ZP-1 člen 2, 2/2, 23, 23/2, 155, 155/1, 155/1-8, 202d, 202d/5, 202e, 202e/3. ZP-1J člen 34, 34/3. ZP-1H člen 30, 30/4. URS člen 2, 14, 22, 28.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - uporaba spremenjenih določb - retroaktivna uporaba zakona
Ker je z novelo ZP-1J spremenjena določba tretjega odstavka 202.e člen ZP-1 določba procesne narave, jo je sodišče dolžno uporabiti v vseh postopkih odločanja o preklicu odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja od 6. 11. 2016 dalje.
USTAVNO PRAVO – STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086018
URS člen 25. ZNP člen 17, 17/1, 37. ZPP člen 190, 339, 339/2, 339/2-14. SPZ člen 77.
ureditev meje – mejni spor – lastninski spor – predhodno vprašanje – prekinitev postopka – ustavitev postopka – pasivna legitimacija – prenos nepremičnine – odsvojitev predmeta pravde – pravica do pravnega sredstva
V primeru, ko postopka za ugotovitev lastninske pravice na določenem delu parcele in za določitev meje, ki je v zvezi s tem delom parcele, tečeta vzporedno, je treba za pravilno vodenje postopkov presoditi, ali gre za mejni ali za lastninski spor. Če je sporen način pridobitve lastninske pravice na delu zemljišča, gre za spor o pridobitvi lastninske pravice. Če pa je med mejašema sporno, kje poteka meja med sosednjima parcelama in je sporno h kateri parceli sodi določen prostor, gre za mejni spor.
Ker je predlagatelj odsvojil nepremičnino, glede katere se določa meja, je treba ravnati po določilih 190. člena ZPP.
sodna ureditev meje – zavrženje predloga – predložitev zadostnega števila vlog – pravica do sodnega varstva
Predlagatelji so v pretežni meri sledili pozivu sodišča, neizkazana je ostala le predložitev dodatnega osnovnega izvoda predloga in prilog za novo nasprotno udeleženko.
Vse okoliščine primera govorijo v prid stališču, da odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za ureditev meje pomeni nesorazmeren poseg v pravico do dostopa do sodišča iz 23. člena Ustave RS. Prvo sodišče je določbam ZPP o procesnih predpostavkah dalo – glede na vse okoliščine primera – občutno preveč omejujoč pomen.
razrešitev imenovanega upravitelja – imenovanje novega upravitelja na podlagi odločitve večine upnikov – zatrjevana protiustavnost ureditve – odločitev o pritožbi razrešenega upravitelja
Z uveljavitvijo novele ZFPPIPP-E je zakonodajalec dal možnost upniškemu odboru kot organu upnikov, da po začetku insolvenčnega postopka zahteva glasovanje upnikov o tem, da se namesto upravitelja, ki ga je imenovalo sodišče ob začetku postopka, imenuje upravitelj, ki ga izmed upraviteljev z dovoljenjem za opravljanje te funkcije, izberejo sami. S tem je okrepil položaj upnikov kot „ekonomskih lastnikov“ v razmerju do imenovanega upravitelja. Večji vpliv upnikov v insolvenčnem postopku se odraža najprej v spremenjeni določbi drugega odstavka 87. člena ZFPPIPP, po kateri je pridobil upniški odbor pravico zaradi uresničevanja svojih pravic in izvajanja pristojnosti pregledati tudi dokumentacijo, ki jo mora upravitelj voditi v zvezi s tem postopkom, ki je do spremembe ZFPPIPP-E ni imel. Posledično tudi za upravitelja ni nepredvidljivo, da je postal njegov položaj odvisen tudi od zaupanja upnikov, enako kot je lahko položaj poslovodje kapitalske družbe odvisen od zaupanja njenih družbenikov do poslovodje. Pri tem njunem razmerju, ki temelji na zaupanju, je postal vpliv sodišča za obrambo položaja imenovanega upravitelja nevtralen.
Za ureditev samovolje upnikov pri zamenjavi upravitelja bi šlo, če bi imeli upniki pravico brez obrazložitve razrešiti upravitelja iz krivdnih razlogov, z vsemi posledicami, ki jih zakon predvideva za tako situacijo. Glasovanje o nezaupnici brez obrazložitve glasu pa ne pomeni razrešitve iz krivdnih razlogov, pač pa iz nekrivdnih, zato pritožbeno sodišče ne vidi, da bi ureditev iz 116.a člena ZFPPIPP že na prvi pogled in očitno sama po sebi omogočala samovoljno odločitev upnikov, ki posega v pravice upravitelja do osebnostnega dostojanstva, do sodnega varstva in enakega varstva pravic, do pritožbe ter ruši načelo enakega varstva pravic vseh upnikov, na kar vse se sklicuje pritožnik v pritožbi.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0069189
ZIZ člen 196, 196/1, 196/1-2, 198, 198/2, 207, 207/1, 207/3. ZIZ-J člen 53, 54, 58. ZPP člen 339, 339/1. URS člen 15, 15/2. ZUstS člen 21, 21/1, 21/1-1, 23, 23/1.
poplačilo – zastavni upnik – razdelitveni narok – priglasitev terjatve – ustavnost – retroaktivnost – uveljavljanje pravice do poplačila
Zastavni upnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče vabilo na razdelitveni narok izdalo še pred pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnin kupcu. S tem je sodišče sicer res kršilo določbo prvega odstavka 207. člena ZIZ, po kateri sodišče narok za razdelitev zneska, dobljenega s prodajo, določi šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, vendar pa višje sodišče ugotavlja, da navedena kršitev prestavlja le relativno bistveno kršitev določb postopka, ki ni v ničemer vplivala na pravilnost izpodbijane odločitve. Razdelitveni narok, po katerem je sodišče poplačalo terjatve, je bil namreč izveden skoraj en mesec po tem, ko je sklep o izročitvi nepremičnin že postal pravnomočen.
Vabilo je bilo zastavnemu upniku vročeno, v njem pa je bil tudi opozorjen, da bo njegova terjatev upoštevana le, če bo priglašena pisno ali ustno najpozneje na razdelitvenem naroku in da lahko samo še na razdelitvenem naroku izpodbija obstoj drugih terjatev, njihovo višino in vrstni red, po katerem ima pravico do poplačila. Kljub izrecnemu opozorilu zastavni upnik svoje terjatve v postopek ni priglasil, zato sodišče prve stopnje njegove z zastavno pravico zavarovane terjatve ni upoštevalo.
Nova ureditev od upnikov zahteva vsaj minimalno aktivnost, da priglasijo višino svoje terjatve. S tem drugim upnikom omogočijo, da se vsa morebitna sporna vprašanja razrešijo že na ali pred razdelitvenem narokom oziroma se drugi upniki zaradi jasne prijave in določitve višine terjatve lažje odločijo, ali bodo terjatev in zastavno pravico izpodbijali v pravdi ali ne, s čimer je posledično zagotovljeno poplačilo terjatev v primernem času. Po drugi strani pa je tudi sodišču z zahtevo, da zastavni upniki navedejo (priglasijo) višino svoje terjatve, olajšano delo v zvezi z ugotavljanjem le-te.
Z naložitvijo zastavnim upnikom, da svojo terjatev prijavijo v izvršilni postopek, ni bilo v ničemer poseženo v samo prednostno poplačilno pravico teh upnikov oziroma jim ta pravica ni bila odvzeta ali omejena, kot neutemeljeno meni pritožba, temveč je bilo z novelo ZIZ-J na podlagi pooblastila zakonodajalcu iz drugega odstavka 15. člena Ustave RS le na drugačen način urejeno uveljavljanje te pravice.
USTAVNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086209
URS člen 22, 29, 29-1. ZKP člen 502c, 502c/1.
zahtevek za odvzem premoženjske koristi – začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi – predlog za podaljšanje začasnega zavarovanja – pravica do izjave
Sodišče prve stopnje je stečajni upraviteljici prekršilo pravico do izjave iz 22. člena Ustave RS, ker stečajna upraviteljica ni imela možnosti izjaviti se o predlogu državnega tožilca za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka, saj rok 5 ur, kot ga je sodišče prve stopnje določilo za izjasnitev, ni primeren rok po določbi prvega odstavka 502. člena ZKP.
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0086911
URS člen 25. ZPP člen 105, 105/3, 108, 335, 335-4, 336, 343, 343/1, 343/3. ZGD-1 člen 32, 32/1, 515, 515/1.
pravica do pravnega sredstva – pritožba – vsebina pritožbe – nepopolna pritožba – podpis pritožnika – podpis vloge – pravilen podpis pravne osebe – zastopanje družbe – poslovodja – postopek s pritožbo – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev – takojšnje zavrženje nepopolne pritožbe – pravni pouk o pravilnem podpisu pravne osebe – odločba Ustavnega sodišča – vnaprejšnje opozorilo v pravnem pouku
Če stranka ne prejme pravilnega in popolnega pravnega pouka o pravilnem podpisu pravne osebe, je treba določbe o popolnosti pritožbe razlagati v njeno korist z gramatikalno razlago prvega in tretjega odstavka 343. člena ter 4. točke 335. člena ZPP.
Že iz poteka predkazenskega postopka je razvidno, da policija davčnega postopka ni izrabila za svoje potrebe in da ni bil povod za začetek predkazenskega postopka zoper obdolženca.
V ustavno sodni praksi je bilo že nekajkrat sprejeto stališče, da se privilegij zoper samoobtožbo na davčni postopek ne razteza.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0085594
URS člen 125. OZ člen 311. ZASP člen 157, 157/4, 168, 168/3. ZDDV-1 člen 3, 3/1. ZPreZP-1 člen 3, 3/1.
javno priobčevanje komercialnih fonogramov – skupni sporazum o višini nadomestil – tarifa – nadomestilo za uporabo fonogramov – nedopustnost razlikovanja med uporabniki – civilna kazen – predpravdni stroški – materialni pobot – procesni pobot – podredni ugovor – ravnanje v nasprotju s stališčem Vrhovnega sodišča RS – načelo neodvisnosti sodstva – sodna praksa SEU – exceptio illegalis – plačilo DDV – povrnitev stroškov opomina po ZPreZP-1
Sodišče prve stopnje je odločalo o tožbenem zahtevku po tožbi in o tožbenem zahtevku iz nasprotne tožbe. Odločitev je pritožbeno sodišče povzelo že v uvodnem delu obrazložitve. O procesnem pobotanju ni odločalo, saj je tožena stranka ugovor procesnega pobota postavila zgolj podredno - če se ugotovi, da do materialnopravnega pobota ni prišlo. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je terjatev tožeče stranke ugasnila zaradi materialnopravnega pobota (311. člen OZ in nasl.), o podrednem ugovoru ni odločalo in tudi ni smelo odločati. Zato so pritožbene navedbe (s povzemanjem literature in sodne prakse), ki se nanašajo na procesni pobot, nerelevantne.
Pravica proizvajalcev je fonogramov enaka, če priobčevalec sodeluje pri pobiranju dajatve ali ne. Tudi prikrajšanje, ki ga utrpi proizvajalec fonogramov zaradi opustitve prostovoljnega plačila nadomestila je enako, če priobčevalec sodeluje pri plačevanju nadomestila in sklene pogodbo, ali pa ne. Proizvajalec fonogramov je pač prikrajšan za nadomestilo, do katerega je upravičen.
USTAVNO PRAVO – LASTNINJENJE – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080255
URS člen 2. ZZK-1 člen 40, 40/3, 40/3-1, 243, 243/2, 243/2-1. OZ člen 39, 39/4, 378. ZSKZ člen 14, 14/3, 16a. ZJS člen 57, 57/5. ZJS-1 člen 55, 55/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
izbrisna tožba – materialnopravna neveljavnost vknjižbe – listine, ki so podlaga za vknjižbo – zemljiškoknjižno dovolilo – razpolagalni pravni posel – neobstoj podlage zemljiškoknjižnega dovolila – ničnost zemljiškoknjižnega dovolila – posadna listina – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – originalna pridobitev lastninske pravice – preoblikovanje družbene lastnine v lastnino z znanimi lastniki – lastninjenje nezazidanih stavbnih zemljišč – predpostavke za pridobitev lastninske pravice občine na podlagi ZJS – predpostavke za pridobitev lastninske pravice občine na podlagi ZSKZ
Pravilno je stališče, da neobstoj podlage zemljiškoknjižnega dovolila kot razpolagalnega pravnega posla pomeni njegovo ničnost (četrti odstavek 39. člena OZ) in da je vknjižba na podlagi takega dovolila materialnopravno neveljavna. ZZK-1 v 243. členu, v katerem ureja izbrisno tožbo zaradi materialnopravno neveljavne vknjižbe, med primeri izbrisne tožbe izrecno ne predvideva enakega položaja, kot je obravnavani, a je pravilen argument izpodbijane sodbe, da gre za položaj, primerljiv s položajem iz 1. točke drugega odstavka 243. člena ZZK-1.
pogoji za izrek ukrepa – sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve – pojem duševne motnje – odvisnost od alkohola – stroški postopka
Opijanje z alkoholom samo po sebi ni prepovedano in zgolj zaradi zlorabe alkohola, s katerim oseba nedvomno škoduje svojemu zdravju, sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve ni mogoč. Vendar pa to ne pomeni, da sprejem v tak oddelek ni mogoč v primeru, če opijanje preraste v duševno motnjo in so izpolnjeni tudi vsi ostali zakonsko predpisani pogoji za sprejem ter oseba ne razume pomena in posledic izjave, s katero odklanja sprejem. Za izrek ukrepa mora obstajati realna grožnja, da bo oseba, na katero se nanaša predlagani ukrep, zaradi svoje odvisnosti, ki je ni sposobna obvladovati, (ponovno) huje ogrozila svoje zdravje in življenje, pa tudi zdravje in življenje ljudi v svoji okolici.
USTAVNO PRAVO – VARSTVO OSEBNIH PODATKOV – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086202
URS člen 38, 38/1. KZ-1 člen 204, 204/1, 205, 205/1, 205/1-1. ZKP člen 148, 148/1, 149, 149/2. ZNPPol člen 125, 125-14, 126, 128, 128/1, 128/1-2. ZPol člen 63, 64.
kazniva dejanja zoper premoženje – tatvina – velika tatvina – nedovoljeni dokazi – izločitev dokazov – evidenca daktiloskopiranih oseb – hramba podatkov v evidenci – poročilo o preiskavi z mnenjem NFL – roki hrambe osebnih podatkov – pravica do informacijske zasebnosti – razlogi za sum – policijska pooblastila v predkazenskem postopku – izločitev oseb kot osumljencev kaznivega dejanja – zavrnitev pritožbe
Situacijo, ko policija določeno osebo sprva obravnava kot osumljenca kaznivega dejanja, nato pa vloži kazensko ovadbo zoper neznanega storilca, je v kontekstu druge alineje prvega odstavka 128. člena ZNPPol potrebno obravnavati smiselno enako kot ustavitev policijske preiskave oziroma zavrženje kazenske ovadbe zoper specifičnega osumljenca.
Na podlagi prvega odstavka 148. člena ZKP in drugega odstavka 149. člena ZKP bi smela policija obdolžencu upravičeno odvzeti prstne odtise tako v predkazenskem postopku glede drugega kaznivega dejanja, za katerega je bil pravnomočno obsojen, kot v predkazenskem postopku v predmetni zadevi, kjer so razlogi za sum, da je storilec kaznivega dejanja, obstajali že na podlagi drugih neodvisnih dejstev. Hramba že pred tem pridobljenih odtisov papilarnih linij zato ni nezakonita.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080233
URS člen 15, 15/4. OZ člen 178, 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354-1, 357.
svoboda izražanja – objava fotografije – okrnitev osebnostnih pravic – poseg v čast in dobro ime – kolizija ustavnih pravic – nujnost posega v svobodo izražanja – civilnopravna sankcija – načelo sorazmernosti – povrnitev nepremoženjske škode – namen odškodnine – moralno zadoščenje – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – stopnja in trajanje duševnih bolečin – okoliščine primera – nedenarni odškodninski zahtevek – objava sodbe – opravičilo
Civilnopravna sankcija mora biti takšna, da ne nasprotuje načelu sorazmernosti.
Nedenarni odškodninski zahtevek sam po sebi seveda ne izključi zahtevka za plačilo denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, njegova utemeljenost pa tudi ni sama po sebi umevna. Ni namreč mogoče mimo tega, da naj bo namen odškodnine le v odškodovanju, v moralnem zadoščenju. Naš pravni sistem namreč izključuje idejo o pravični denarni odškodnini kot povračilu ali celo kaznovanju oškodovalca in v zvezi s tem zbujanju maščevanja pri oškodovancu.
URS člen 2, 23, 23/1, 158. ZIZ člen 15, 40, 40/1, 43, 43/3, 64, 64/1, 65, 65/1. ZPP člen 11, 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12.
pravnomočnost v izvršilnem postopku - res iudicata - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - ne bis in idem - načelo pravne države - zaupanje v pravo - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pravica do učinkovitega izvršilnega postopka - ugovor tretjega
Prepoved ponovnega odločanja o isti stvari se v pravdnem postopku nanaša na vsebinsko odločitev o tožbenem zahtevku (prvi odstavek 319. člena ZPP), kar prilagojeno izvršilnemu postopku pomeni, da se nanaša na vsebinsko odločitev o zahtevku za izvršbo, ki ga postavi upnik v predlogu za izvršbo (prvi odstavek 40. člena ZIZ).
Če sodišče ne bi upoštevalo prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari v primeru kot je obravnavani (ugovoru tretjega je bilo pravnomočno ugodeno), bi bilo prizadeto zaupanje tretjega v sprejeto pravnomočno odločitev, da se na njegovi nepremičnini ne bo poseglo (za prisilno poplačilo tujega dolga, s katerim nima ničesar).
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL0086038
EKČP člen 3. URS člen 21. OZ člen 179. ZPP člen 154, 154/2.
povrnitev nepremoženjske škode – kršitev osebnostnih pravic – prepoved mučenja – varstvo človekove osebnosti in dostojanstva – prestajanje kazni zapora – prezasedenost zapora – premajhni bivanjski prostori – velikost bivalnega prostora – prostorska stiska – pravična denarna odškodnina – odmera odškodnine – epileptik – padec – vzročna zveza – meja trpljenja – sekundarni vir materialnega prava – povrnitev pravdnih stroškov
Sodišče ni moglo z zadostno stopnjo prepričanosti ugotoviti, da je tožnik doživel epileptični napad ravno zaradi (protipravne) stresne situacije v zaporu, zato je pravilno zaključilo, da je tožbeni zahtevek v zvezi s tem neutemeljen. Vzročna zveza med epileptičnim napadom in ravnanjem toženke ni bila izkazana. Za zdravstveno stanje tožnika, ki je imel epileptične napade že pred prestajanjem zaporne kazni, tako toženka ni odgovorna.
Tožnikova motnja (tesnobnost) se je potencirala, zaradi prezasedenosti je trpel duševne bolečine. Sodišče je pravilno zaključilo, da prostorska stiska v sobi št. 8 v obdobju, ko je imel tožnik na razpolago le 3,11 m2 ni bila dovolj kompenzirana z drugimi dejavniki, in za prestane duševne bolečine tožnika zaradi kršitve osebnostnih pravic tožniku odmerilo tudi ustrezno odškodnino.
NEPRAVDNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0084957
ZDZdr člen 39, 39/1, 61, 71, 71/1. URS člen 19, 19/1, 51.
duševno zdravje – prisilna hospitalizacija – zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru – pogoji za zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – varstvo osebne svobode – pravica do zdravstvenega varstva – trajanje ukrepa – odpust z zdravljenja
Sodni izvedenec je ocenil, da je udeleženka zaradi bolezni nesposobna kontrolirati svoje vedenje in ravnanje, torej tudi svoje ravnanje v zvezi z medikamentalnim zdravljenjem. Njeno ravnanje vodijo trenutni impulzi, zaradi česar lahko stori kazniva dejanja. Brez ustreznega zdravljenja bi se simptomatika bolezni še poglabljala in bi bila nevarnost za udeleženkino zdravje še večja.
URS člen 23. OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
sodno varstvo – pravica do sodnega varstva – zloraba pravice do sodnega varstva – protipravnost ravnanja – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ustava RS sicer v 23. členu vsakomur zagotavlja pravico do sodnega varstva, vendar to ne pomeni, da je pravica do sodnega varstva neomejena. Kot vsako pravico je tudi to treba izvrševati pošteno in skladno z njenim namenom. V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da neutemeljeno ali objestno vlaganje tožb in drugih pravnih sredstev ter zloraba postopkov z namenom škodovati drugi stranki, predstavlja nedopustno ravnanje, ki je eden od elementov odškodninske odgovornosti.
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 39/1, 53.
osebna svoboda – duševna integriteta – pravica do prostovoljnega zdravljenja – sprejem na zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve – pogoji za izrek ukrepa – hujše ogrožanje lastnega zdravja – demenca – duševna bolezen – motnje v spominu
Izrek ukrepa prisilnega zdravljenja je dopusten le, če so ugotovljene (in obrazložene) konkretne okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na realno nevarnost ogrožanja varovanih dobrin.