pravica do izjave - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - kršitev načela konktradiktornosti - mednarodni element - zavrženje predloga
Sodišče druge stopnje zato pritrjuje pritožbenim navedbam, da je sodišče s takim ravnanjem kršilo načelo kontradiktornosti, ki je uzakonjeno tako v pravdnem kot v nepravdnem postopku. Sodišče ni navedlo razlogov, na podlagi katerih bi bilo dopustno od tega načela odstopiti, niti ti ne izhajajo iz podatkov spisa.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSC00084766
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) točka 6. KZ-1 člen 186. ZKP člen 164, 178, 215, 216, 219, 245.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - ogled kraja - nujno preiskovalno dejanje - hišna preiskava - zaseg droge - nezakoniti dokazi - osredotočenost suma
Skupni prostori stanovanjskega bloka niso prostori, v katerih bi osumljenec upravičeno pričakoval zasebnost. Zato niso podane predpostavke za varstvo zasebnosti, niti kavtele, ki se nanašajo na hišno preiskavo. Policisti so zakonito opravili ogled kraja.
Če osumljenec o ogledu ni bil obveščen, izsledki ogleda niso nezakoniti dokazi, če je bil kazenski postopek kot celota pošten.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00090290
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 22, 29. KZ-1 člen 20, 20/2, 53, 53/2, 53/2-3, 54, 55, 55/1, 56, 56/1, 59, 59/2, 59/4, 75, 75/2, 82, 82/3, 82/4, 205, 205/1, 205/1-1. ZKP člen 84a, 84a/1, 200, 200/2, 304a, 304a/1, 304a/1-2, 378, 378/3, 378/4.
seja pritožbenega sodišča - navzočnost obdolženca - prestajanje zaporne kazni - privedba - ovira za opravo procesnega dejanja - dejanske ovire - naloge pravosodnih policistov - dolžnost posebno hitrega postopanja - pripor - videokonferenca - enako varstvo pravic - pravna jamstva v kazenskem postopku - pravica do poštenega sojenja - velika tatvina - nadaljevano kaznivo dejanje - sostorilstvo - prištevnost - dokazna ocena - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - predkaznovanost - zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe - stek kaznivih dejanj - izrek enotne kazni z upoštevanjem druge sodbe - odmera enotne kazni - vštevanje pripora v izrečeno kazen - vštevanje časa pridržanja - preklic pogojne obsodbe zaradi novega kaznivega dejanja - fakultativni preklic - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem
ZPKZ Dob, kjer obtoženi B. B. prestaja zaporno kazen, je z dopisom z dne 31. 3. 2025 pritožbeno sodišče obvestil, da spremstva obtoženca na pritožbeno sejo zaradi kadrovskih težav ne bodo mogli izvršiti. Sodišče druge stopnje je s sklepom z dne 31. 3. 2025 odločilo, da se obtoženemu B. B. udeležba na pritožbeni seji omogoči preko videokonferenčne povezave, saj je ocenilo, da so splošno znane kadrovske težave zavodov za prestajanje kazni zapora v Republiki Sloveniji, še zlasti pa v ZPKZ Dob, ki močno otežujejo oziroma onemogočajo privedbe obtožencev na sodišča, upravičen razlog za neizvršitev spremstva obtoženega B. B. in predstavljajo okoliščine, ki objektivno onemogočajo uspešno izvedbo pritožbene seje (2. točka prvega odstavka 304.a člena ZKP) ter posledično obtožencu prisotnosti na pritožbeni seji ni mogoče zagotoviti drugače kot z videokonferenco. Nadalje je upoštevalo, da je v predmetni kazenski zadevi zoper soobtoženega A. A. odrejen pripor in je dolžnost vseh organov, ki sodelujejo v kazenskem postopku, da postopajo posebno hitro (drugi odstavek 200. člena ZKP).
Po oceni pritožbenega sodišča obtoženemu B. B. z izvedbo pritožbene seje preko videokonferenčne povezave nista bili kršeni ustavni pravici iz 29. in 22. člena Ustave Republike Slovenije ter pravica do poštenega sojenja iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, saj mu je bilo z videokonferenco omogočeno nemoteno spremljanje poteka pritožbene seje, na kateri se ne izvajajo dokazi, temveč sodnik poročevalec poda poročilo o stanju stvari, na seji navzoče stranke, zagovornik in oškodovanec pa predstavijo bistvene poudarke vložene pritožbe (tretji odstavek 378. člena ZKP). Obtoženi B. B. je med podajanjem poročila o stanju stvari sejo na lastno željo zapustil, kar pa ni bila ovira za nadaljevanje seje, saj niti obtoženec niti navzoča zagovornica nista zahtevala njene preložitve.
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - izvedensko mnenje - ogrožanje življenja - hujše ogrožanje zdravja ali premoženja - duševna motnja - odklanjanje zdravljenja
Le v primeru konkretnega ogrožanja in ne posplošenega predvidevanja o verjetnem ogrožanju življenja ali zdravja, sme sodišče v skladu s 3. alinejo prvega odstavka 39. člena ZDZdr odrediti zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve osebe.
V konkretnem primeru tudi zavračanja zdravljenja ni mogoče šteti za ogrožanje zdravja v smislu 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr, saj dejanske ugotovitve ne omogočajo sklepa, da se udeleženec zaradi svoje duševne motnje sploh ne zaveda dejanskih prvin svojega stanja in zato nanj ne more svobodno pristati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00089433
KZ-1 člen 20, 82, 82/3, 82/4, 82/4-3, 249, 249/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 3/1-2. ZKP člen 17, 148, 148/6, 178, 269, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1. URS člen 27, 28, 28/1, 29. Pogodba med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (2010) člen 29, 29/1, 29/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3, 6/3-d.
davčna zatajitev - kaznivo dejanje davčne zatajitve - zakonski znaki kaznivega dejanja - dejanski poslovodja - pravica do obrambe - vsebina obtožnega akta - subjektivna in objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - načelo iskanja materialne resnice - načelo zakonitosti - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja - vezanost na opis dejanja v obtožnem aktu - sostorilstvo - pravna opredelitev kaznivega dejanja - pravna jamstva v kazenskem postopku - zaslišanje soobdolženca - zaslišanje v tujini - dokazna vrednost uradnih zaznamkov - zaslišanje v preiskavi - pravica do poštenega postopka - pravica do zaslišanja obremenilne priče - zagovor soobdolženca kot dokaz - dokazi odločilnega pomena za odločitev - domneva nedolžnosti - opiranje odločitve sodišča na sodbo drugega sodišča - predkaznovanost - izbris obsodbe iz kazenske evidence - rok za izbris obsodbe - predmet obdavčitve - preprodaja rabljenih vozil - preslepitveni namen
Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku poseglo v tožilski obtožni akt, ki je obema obtoženima (B. B. in A. A.) očital navedeni očitek kot sostorilcema, tako, da ga je pripisalo (le) obtoženemu A. A., kar pa je po oceni pritožbenega sodišče v skladu z določili ZKP, ki dajejo tudi sodišču možnost, kolikor na glavni obravnavi izvedeni dokazi pokažejo drugačno dejansko stanje, kakor ga zatrjuje tožilec, spremeniti obtožnico tako, da ta še vedno temelji na istem historičnem dogodku in da ima le-ta spremenjena dejstva in okoliščine, ki predstavljajo zakoniti znak kaznivega dejanja.
Abstrakten in konkreten del obtožnice sicer predstavlja celoto, a je sodišče vezano na dejstveni, torej konkreten opis zakonskih znakov kaznivega dejanja in ne na prepis abstraktnih zakonskih znakov. Povedano drugače, obtožnica bi bila sestavljena v skladu z zakonom (269. člen ZKP) tudi, kolikor bi abstraktni del v opisu kaznivega dejanja izostal, zato napačen zapis abstraktnih zakonskih znakov ne pomeni, da očitano kaznivo dejanje ni kaznivo dejanje, če so zakonski znaki ustrezno konkretizirani v konkretnem delu očitka.
V sodni praksi je sprejeto stališče, da je za uresničevanje pravice do poštenega sojenja oziroma pravice do učinkovite obrambe bistveno, da ima obtoženec vsaj enkrat v postopku možnost neposrednega zaslišanja obremenilne priče oziroma soobtoženega oziroma da vsaj enkrat v postopku preveri resničnost oziroma verodostojnost njihovih izjav.
institucionalno varstvo odraslih - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - namestitev v socialnovarstveni zavod - odklonitev - oseba z duševno motnjo - posebni varovalni ukrepi - nepredvidljivo ravnanje duševno prizadetih
Sodišče prve stopnje je izbiro socialnovarstvenega zavoda opravilo izmed zavodov, ki imajo verificiran varovani oddelek. Tak zavod namestitve ne more odkloniti zaradi kadrovskih težav. Zaradi težav, ki jih pravzaprav izpostavljajo vsi zavodi (nezadostna opremljenost), ne sme priti do situacije, da ostane brez zaščite in varstva oseba, ki zaradi svoje duševne bolezni in motnje potrebuje tako varstvo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00084552
ZPP člen 7, 212, 313, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. URS člen 34, 35, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 10. OZ člen 131, 178, 179, 299, 299/1.
zahtevek za plačilo odškodnine - zavrnitev tožbenega zahtevka - protipravnost ravnanja - pravica do svobode izražanja - svoboda političnega izražanja - pravica do osebnega dostojanstva - pravica do časti in dobrega imena - kolizija ustavnih pravic - metoda praktične konkordance - javna oseba - politik - javna razprava - kontekst podanih izjav - objektivna žaljivost - žaljiva vrednostna sodba - namen zaničevanja - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - očitek protispisnosti
Zavrnitev tožbenega zahtevka temelji na zaključku, da je toženec z oznako "fašist" uveljavljal svojo svobodo izražanja v dopustnih okvirjih, ter da zato ni podana protipravnost kot bistven element odškodninskega delikta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00083531
ZPP člen 116, 116/1, 163, 163/6, 360, 360/1, 365, 365-1. DZ člen 162, 162/1, 162/1-6, 183. URS člen 54, 56.
varstvo, vzgoja in preživljanje mladoletnih otrok - obveznost preživljanja otrok - začasna odredba - začasna določitev preživnine - ogroženost otrokovega preživljanja - preživninska obveznost staršev - materialne in pridobitne zmožnosti - razporeditev preživninskega bremena - preživninske potrebe mladoletnih otrok - stroški preživljanja - socialni transferji - ustaljena sodna praksa - prepozna dopolnitev pritožbe - dopolnitev pritožbe po izteku pritožbenega roka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo roka za opravo dejanja
Pomota, zaradi katere je pri sestavljanju pritožbe prišlo do izpustitve pritožbenih navedb, ne predstavlja upravičenega vzroka za zamudo pritožbenega roka. To velja tudi, če je do nje prišlo zaradi zasedenosti pooblaščenke, ki je pritožbo vložila.
Po ustaljeni sodni praksi pravilen pristop pri določitvi preživninske obveznosti staršev terja, da se sredstva socialne države, ki jih rezidenčni starš in otrok prejemata iz javnih sredstev, ne obravnavajo kot del preživninske zmožnosti staršev, temveč se z njimi krijejo življenjske potrebe otrok šele v primeru, ko tudi s plačilom preživnine ostanejo nepokrite.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO
VSM00083902
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. ZSKZDČEU-1 člen 23, 23/4. URS člen 18. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4.
sklep o dovolitvi predaje osebe drugi državi - ekstradicijski postopek - predaja zahtevane osebe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkanje razlogov - bivalne razmere v zaporu - prepoved mučenja ali nečlovečnega in ponižujočega ravnanja - dosmrtni zapor
Pritožba ima prav, ko navaja, da postopek ekstradicije ni formalni postopek, v katerem bi za presojo, ali bodo v primeru predaje zahtevane osebe spoštovana zagotovila iz 3. člena EKČP, zadostovala pridobitev formalnih zagotovil države odrediteljice, temveč mora pravosodni organ, ki odloča o izpolnjenosti pogojev za predajo zahtevane osebe, o tem presojati na podlagi ustreznih dokazil, iz katerih je razvidno, ali so v državi odrediteljici podane minimalne zahteve, ki izhajajo iz 3. člena EKČP.
Sodišče prve stopnje bo pri pravosodnih organih ZK pridobilo podatke o tem, v katerem zavodu v ZK bo zahtevana oseba nastanjena in zahtevalo ustrezna pojasnila o razmerah za bivanje, ki tam vladajo. Po pridobitvi teh podatkov bo presodilo, ali bodo zahtevani osebi v primeru predaje zagotovljene pravice iz 3. člena EKČP, pri tem pa bo treba oceniti in se v razlogih odločbe opredeliti tudi do podatkov, ki izhajajo iz virov, ki jih je predložila obramba ter njenih navedb o nesorazmernosti predpisane kazni in položaja zahtevane osebe zaradi njenega porekla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00083626
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. URS člen 14, 14/1, 14/2. DZ člen 150, 183, 183/4, 196. ZNP-1 člen 23, 23/1, 55, 55/2. OZ člen 299, 299/2.
plačilo preživnine - razmerja med starši in polnoletnim otrokom - preživljanje polnoletnega otroka, ki se redno šola - redno šolanje - višina preživnine - potrebe preživninskega upravičenca - študentsko delo - štipendija - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - posojanje denarja - dokazna ocena - preživninske zmožnosti zavezanca - minimalni mesečni dohodek - lastništvo nepremičnine - lastništvo osebnega avtomobila - uporaba nepremičnine - porazdelitev preživninskega bremena - pravica do enakosti pred zakonom - materialno procesno vodstvo - nepravdni postopek - razlike med pravdnimi in nepravdnimi zadevami - ugotovitev očetovstva - zapadlost posameznih obrokov - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Zmoten je pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo nasprotnemu udeležencu določiti nižjo preživninsko obveznost, ker je predlagateljica prejemala iz naslova študentskega dela kontinuirane dohodke in dodatno še štipendijo.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00083542
URS člen 19, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 2, 2-12, 39, 39/1, 39/1-1.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - pravica do osebne svobode - pravica do duševne integritete - poseg v človekove pravice - sorazmernost ukrepa - trajanje ukrepa - nujni postopek - paranoidna shizofrenija - odklanjanje zdravljenja (terapije) - hujše ogrožanje lastnega zdravja - privolitev v psihiatrično zdravljenje - pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju
V 39. členu ZDZdr je že zakonodajalec zasnoval test, po katerem presoja sodišče sorazmernost posega v pravico do posameznikove osebne svobode (in pravice odkloniti zdravljenje). Kar mora v vsakem konkretnem primeru s pomočjo izvedenca storiti sodišče, je ugotoviti, katera konkretna ravnanja unikatnega posameznika utegnejo zaradi njegove duševne motnje pripeljati do resnih ogrozitev. Nato pa pretehtati, ali so ogrozitve dovolj otipljive in resne, ter ali jih je mogoče odvrniti mileje kot z intenzivnim, osebno svobodo omejujočim bolnišničnim zdravljenjem. Izraz sorazmernosti je tudi odreditev ukrepa za le toliko časa, kolikor je glede na pravila psihiatrične stroke predvidoma treba, da bo zdravljenje doseglo točko, ko nevarnosti ogrožanja ne bo več.
Prvostopenjsko sodišče pritožnikovega golega zavračanja zdravljenja paranoidne shizofrenije ni a priori štelo za takšno ogrožanje zdravja, ki upravičuje sprejetje na oddelek pod posebnim nadzorom. Kot resno ogrožanje ni opredelilo samih po sebi psihotičnih stanj kot neposrednih simptomov nezdravljene psihoze, marveč usodne (nepovratne) posledice, ki jih ima kronifikacija bolezni na pritožnikovo kognitivno stanje. Ključna pri tem je na izvedensko mnenje in neposredno zaznavo razpravljajoče sodnice oprta ugotovitev, da se pritožnik ne zaveda svojega stanja (v dejanskih prvinah). Če bi se ga in bi ga torej svobodno sprejemal, bi bilo siljenje pritožnika k zdravljenju nedopusten poseg v njegovo pravico odločati o sebi. Tako pa pri izrekanju ukrepa velja domneva, da bi pritožnik, ko bi te prvine mogel razumeti, v zdravljenje verjetno privolil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00083544
URS člen 22, 56. ZPP člen 163, 163/6, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. DZ člen 157, 157/1, 157/2, 161.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba v družinskih sporih - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - predlog za izdajo začasne odredbe - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pravica do enakega varstva pravic - (ne)izvedba predlaganih dokazov - ustavna odločba - varstvo koristi otroka - dokazni standard verjetnosti - ogroženost otroka - stiki z otrokom - izvajanje stikov - bolezen otroka - preprečevanje stikov - kršitev začasne odredbe - izrek denarne kazni - začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - hude stanovanjske razmere - skrb za otroka
Iz povzetega dela obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča U-I-28/24 izhaja dvoje. Prvič - da velja načelna dolžnost sodišča, da tudi v postopku zavarovanja z začasno odredbo izvede predlagane dokaze (česar sodišče prve stopnje ni storilo niti ni pojasnilo, zakaj) - in drugič - da je treba upoštevati predstavljena izhodišča (kar bo sodišče prve stopnje moralo upoštevati v novem postopku). Ker sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganih dokazov, s katerimi je predlagatelj dokazoval utemeljenost predloga za izdajo začasne odredbe, pritožba utemeljeno graja delovno metodo, ki jo je sodišče uporabilo pri izboru objektov in sredstev dokazovanja ter pri ugotavljanju resničnosti zatrjevanih dejstev v zvezi s predlogom.
Šele na podlagi izvedenega dokaznega postopka bo mogoče oceniti, ali je začasna odredba, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti, ustrezen ukrep za varstvo koristi otroka, ali je zaradi ogroženosti otroka treba sprejeti druge ukrepe.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00083603
URS člen 3a, 23, 33. ZVPot člen 24, 24/1, 24/1-4. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 180, 180/3. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1. ZPotK člen 23, 23/2.
ničnost kreditne pogodbe - dolgoročni kredit v CHF - zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - izrek denarne kazni - izvršilno sredstvo - namen zavarovanja terjatve - sodna praksa - pravica do sodnega varstva - pravica do zasebne lastnine - pravice potrošnika - razlaga prava EU - načelo lojalne razlage - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - nepošten pogodbeni pogoj - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - povprečni potrošnik - težko nadomestljiva škoda - pogoj reverzibilnosti - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - retroaktivna uporaba predpisa - dokazni standard verjetnosti
V primeru začasnega zadržanja učinkovanja pogodb se toženki ničesar ne prepoveduje, zato tudi izrek denarne kazni ni potreben, kar je skladno z načelom lojalne (evroskladne) razlage Direktive Sveta 93/13/EGS in sodne prakse SEU, predvsem sodbe C-287/22.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da toženka izpolnitve pojasnilne dolžnosti ni uspela verjetno izkazati. Toženka niti ne trdi, da bi tožnika seznanila s konkretnim delovanjem mehanizma kredita v tuji valuti in kako bi na njuno obveznost vplival znaten padec domače valute ter kako bi se to odrazilo na njunem položaju v času trajanja dolgoročnega kreditnega razmerja. Nasprotno, tak obseg pojasnilne dolžnosti v trditveni podlagi celo zavrača.
poplačilo upnikov iz kupnine za prodano nepremičnino - zastavni upnik - prijava terjatve - vročanje vabila - test sorazmernosti - sorazmernost ukrepa - obvestilo o opravljeni vročitvi - javna listina
Terjatve, ki so zavarovane z v zemljiško knjigo vpisano hipoteko, se zastavnim upnikom, ki niso hkrati predlagatelji izvršbe, poplačajo le, če so priglašene, in jih sodišče ne upošteva več po uradni dolžnosti.
Ukrep temelji na ustavno dopustnem cilju in gre za sorazmeren in ne prekomeren poseg.
hitri postopek o prekršku - plačilni nalog prekrškovnega organa - ugovor zoper plačilni nalog - odločba o prekršku - izrek odločbe o prekršku - nerazumljiv izrek - odgovornost za prekršek - zahteva za sodno varstvo - načelo zakonitosti - ustavitev postopka o prekršku - odvoz osebnega vozila - stroški odvoza nepravilno parkiranega vozila - pravica do povračila škode
Po ustaljeni sodni praksi mora biti izrek odločbe o prekršku razumljiv in popoln. Odgovornost kršitelja mora biti zajeta v izreku odločbe o prekršku, saj je izrek, da je kršitelj odgovoren za prekršek, ki ga je storil, obvezna sestavina izreka odločbe o prekršku, ker brez ugotovljene odgovornosti ni dopustno izreči sankcije.
Odvoz vozila s pajkom je ukrep pooblaščene uradne osebe, ki je po zakonu vezano na določen prekršek. To pomeni, da je tudi pravno varstvo v zvezi s tem ukrepom primarno zagotovljeno v okviru sodnega varstva zoper odločbo o prekršku.
Višje sodišče ugotavlja, da niso bili izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 19. člena ZP-1 za odvoz vozila in je upravičen zahtevek pritožnika, da se mu povrne znesek, ki ga je plačal za odvoz vozila.
Tako kot za vsako vlogo tudi za pritožbo velja, da mora biti podpis na njej izviren, pri čemer za izviren podpis pritožnika šteje njegov lastnoročni podpis ali elektronski podpis, enakovreden lastnoročnemu. Zahteva po izvirnosti podpisa izhaja tudi iz obsežne sodne prakse, ki ne dopušča fotokopiranega ali skeniranega podpisa.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1. URS člen 22, 23, 29. ZKP člen 502a, 502b, 502c, 502c/1.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - predlog za podaljšanje - pravica do izjave - kontradiktornost postopka - pošten postopek
Če sodišče obdolžencu ne vroči predloga za podaljšanje začasnega zavarovanja oziroma ne počaka, da se izteče rok za odgovor, s tem prekrši obdolženčevo pravico do izjave in do kontradiktornega postopka, ki poleg drugih pravic konstruirata pošten kazenski postopek.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - USTAVNO PRAVO
VSL00088980
KZ člen 27, 95, 96, 96/2, 244, 244/1, 244/2. ZOPOKD člen 4, 4-3, 25, 26, 26/1, 26/1-2. ZGD-1 člen 247, 247/2, 247/4, 263. OZ člen 50. URS člen 29. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - pomoč pri storitvi kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - blanketna norma - pridobivanje lastnih delnic - nakup lastnih delnic - zakonske omejitve - nični pravni posli - skrbnost in odgovornost poslovodje - izraba položaja - obstoj kaznivega dejanja - pomoč - subjektivni znaki kaznivega dejanja - naklep - zavest o protipravnosti - cena za odkup delnic - izdaja fiktivnih računov - navidezen pravni posel - pravna zmota - pridobitev premoženjske koristi - sklicevanje na strokovno mnenje - pravica do predlaganja in izvedbe razbremenilnih dokazov - dogovor pogodbenih strank - izpovedba soobdolženca - nemogoča izvedba dokaza - smrt pogodbene stranke - pravna jamstva v kazenskem postopku - pravica do poštenega sojenja - odločitev o kazenski sankciji - olajševalne in obteževalne okoliščine - dosežena velika premoženjska korist - kvalifikatorna okoliščina - obteževalna okoliščina - kaznivost pravnih oseb za kazniva dejanja - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je naklep obtoženega A. A. kot pomagača glede dejanja direktorja C. C., zadostno izkazan s tem, da mu je bilo jasno predstavljeno, da slednji za družbo D. d.d. ne more legalno odkupiti delnic po ceni, za katero sta se dogovarjala in so mu bili predstavljeni tudi vzroki za to, da pa odkup (mimo kogentnih zakonskih določil) lahko izvedeta na način, da v pogodbo za delnice napišeta nižjo ceno od dejansko dogovorjene, razlika do polnega izplačila za delnice pa se pokrije na podlagi fiktivnega računa v okviru gradbene pogodbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00089809
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 90/3, 191, 191/1, 192, 192/2. ZKP člen 39, 39/2, 39/2-2, 42, 339, 339/2, 357, 357-4, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 371/2. URS člen 29, 35, 37. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1, 6/3, 6/3-d.
kaznivo dejanje nasilja v družini - zastaranje kazenskega pregona - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - izločitev dokazov - pravica do komunikacijske zasebnosti - nedovoljen dokaz - izločitev nedovoljenih dokazov - izločitev sodnikov - seznanitev z dokazom, ki bi moral biti izločen - presoja spoznavnega pomena dokaza za obsodilno sodbo - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - novo sojenje - ponovitev dokaznih predlogov - relevantnost predlaganih dokazov - izvedensko mnenje - strokovno mnenje, ki ga pridobi stranka sama - pomoč strokovnjaka pri izpodbijanju dokazne vrednosti izvedenskega mnenja - zaslišanje izvedenca - pristop na narok z zamudo - možnost izjaviti se o ugotovitvah izvedenca - pravica do izjave - pravica do poštenega sojenja
V primeru, da se v postopku odločanja o kateremkoli vprašanju član senata seznani z dokazom, ki se mora po določbah tega zakona izločiti iz spisa, ne sme odločati o obtožbi, vendar le tedaj, kadar je vsebina dokaza takšna, da bi lahko vplivala na njegovo odločitev (2. točka drugega odstavka 39. člena ZKP). Da je izločitev člana senata potrebna, morata biti torej kumulativno izpolnjena dva pogoja: (1) seznanitev z nedovoljenim dokazom in (2) vsebina dokaza je takšna, da bi lahko vplivala na odločitev člana senata.
O usodi dokaznih predlogov, podanih v prvotnem, ne pa tudi v novem sojenju, je Vrhovno sodišče RS že zavzelo stališče, da mora sodišče v primeru, ko pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, odločiti o procesnih predlogih, ki jih stranke podajo v okviru tega sojenja in svojo odločitev obrazložiti, ni pa se dolžno (ponovno) opredeljevati do dokaznih predlogov, ki so jih stranke podale v predhodnem sojenju (sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 22995/2017 z dne 25. 5. 2023).
Na naroku za glavno obravnavo dne 18. 3. 2024 je svoje mnenje podala še druga izvedenka, dr. G., ki ji je bilo tako kot izvedenki U. U. strokovno mnenje poslano skupaj z vabilom na narok, hkrati pa ji je bilo naročeno, da se do zaslišanja seznani s pripombami iz strokovnega mnenja. Kot izhaja iz zapisnika v glavni obravnavi, je bila tudi na tem naroku omogočena navzočnost dr. A. kot strokovne pomoči obrambi. Slednji se naroka ni udeležil. Ob tem je treba pojasniti, da je bila izvedenka dr. G. vabljena na narok dne 18. 3. 2024 ob 10:30 uri, vendar takrat na narok ni pristopila, to je storila šele ob 11:41 uri. Kot je bilo kasneje ugotovljeno, je zamudila, ker je čakala pred napačno razpravno dvorano. V vmesnem času je dr. A., ki naj bi čakal pred razpravno dvorano, odšel, zato ob kasnejšem zaslišanju izvedenke ni bil prisoten. Pritožbeno sodišče obtožencu pojasnjuje, da iz zapisnika o glavni obravnavi izhaja, da je imel dr. A. možnost, da se naroka udeleži, sodišče je namreč stranke postopka obvestilo o tem, da bo na naroku svoje mnenje podala izvedenka, prisotnost dr. A. je bila izrecno dovoljena, slednji pa je po navedbah obtoženca celo prišel na sodišče. Pritožbenih navedb obtoženca, da je bil dr. A. med odmorom odslovljen, zapisnik glavne obravnave, ki ga je obtoženec brez pripomb podpisal, ne potrjuje. Iz zapisnika pa tudi ne izhaja kakršnokoli aktivno ravnanje obtoženca (ali obtoženke), da se zagotovi njegova prisotnost (ni zaprosil, da se mu karkoli sporoči ali počaka njegova vrnitev), ali kakršnakoli graja postopka, zaradi njegove neudeležbe. Pritožbeno sodišče vsled navedenega zaključuje, da je imela obramba možnost, da si pri zaslišanju izvedenke dr. G. pomaga s strokovnim pomočnikom, pa te možnosti ni izkoristila.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00082612
OZ člen 5, 88, 88/1. ZVPot člen 23, 24. ZPotK-2 člen 52. URS člen 33. ZPP člen 163, 163/4. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 3, 3/1, 4, 4/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah preambula 16. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 7.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - ničnost kreditne pogodbe - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - protipravno ravnanje banke - načelo vestnosti in poštenja - sklenitvena pogodbena faza - bistvena sestavina pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - dolžna profesionalna skrbnost - dolžnost razkritja informacij - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - tuja valuta denarne obveznosti - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - sprememba valute - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - spremembe valutnih tečajev - menjalni tečaj - kreditno tveganje - jasnost pogodbenih določil - nepošten pogodbeni pogoj - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - merilo povprečnega potrošnika - dokazna ocena izpovedi prič - sodna praksa SEU - avtonomna razlaga pravne norme - izrek stroškovne odločitve - začetek teka roka - določitev roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti
Ni pomembno, ali je banka mogla napovedati znatno spremembo tečaja, niti da ni bilo gotovo, ali se bo tečajno tveganje realiziralo v škodo ali v korist tožnikov; odločilno je, da je glede na pretekle izkušnje (potek gospodarskih kriz in finančnih zlomov) morala pričakovati, da v odplačilni dobi kredita lahko pride do velikih pretresov na valutnem trgu in s tem do tečajnih sprememb.
Ob sklepanju pogodbe je poleg ZPotK veljal tudi ZVPot, ki pri opredelitvi nepoštenosti pogodbenega pogoja izhaja iz utemeljenih pričakovanj potrošnika glede izpolnitve pogodbe oziroma uveljavljanja svojih pogodbenih interesov. Potrošnik jih lahko oblikuje, če ponudnik kot informacijsko in pogajalsko močnejša stranka ravna v skladu z vestnostjo in poštenjem. Poskrbeti mora torej za prenos tistih informacij, ki bodo (povprečnemu) potrošniku omogočili enakovreden pogajalski položaj. Da zahteva po lojalnem in pravičnem sodelovanju ponudnika vključuje upoštevanje potrošnikovih interesov, izhaja tudi iz 16. uvodne izjave Direktive 13/93. Dolžnost informiranja potrošnika tako ni določena za nazaj, ampak je veljala že ob sklenitvi pogodbe.
Ker je za presojo odločilen kriterij povprečnega potrošnika, obseg dolžnega pojasnila ni odvisen od stopnje kreditojemalčeve izobrazbe.