določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranost sodišča
Znanstvo sodnikov z ženo zakonitega zastopnika tožeče stranke, njihovi zatrjevani stiki na strokovnih srečanjih, pa tudi prejšnji stiki do konca leta 2000, ko je bila zaposlena pri tem sodišču, niso okoliščine, ki bi utemeljevale dvom v nepristranskost sojenja vseh sodnikov lendavskega sodišča.
oprostitev plačila sodnih taks - odločanje o predlogu
Kadar gre za odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, mora biti iz sklepa razvidna konkretna višina taksne obveznosti in navedeno tudi, na katero procesno dejanje stranke oz. odločitve sodišča se taksna obveznost nanaša, opisano mora biti tudi konkretno premoženjsko stanje prosilca.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o podaljšanju pripora med preiskavo
Po spremenjeni določbi 4. odstavka 420. člena ZKP (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-E), ki je začel veljati 13.7.2003) ni več dovoljeno vlagati zahtev za varstvo zakonitosti zoper sklepe o podaljšanju pripora, izdane na podlagi 2. odstavka 205. člena ZKP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21984
KZ člen 11, 11/1.ZKP člen 257, 372, 372-1, 420, 420/2.
izvedenstvo - ponovno dokazovanje z izvedenci - silobran - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona
Sodišče je ugotovilo, da se je obsojenec ves čas nahajal z oškodovancem v gostinskem lokalu, kjer ga je slednji res provociral, ni pa mu grozil s fizično silo in da ravnanja oškodovanca, ki obsojencu ni grozil, temveč ga je v trenutku, ko je obsojenec hotel zapustiti lokal, zgrabil za ramo, ni mogoče šteti kot napad nanj, kar bi opravičevalo pravno dopustno obrambo (1. odstavek 11. člena KZ). Zato je zaključilo, da obsojenčevo ravnanje, ko je s kozarcem, ki ga je držal v rokah, udaril oškodovanca, ne predstavlja dejanja obrambe.
Kršitev kazenskega zakona je podana samo takrat, ko je sodišče na pravilno ugotovljeno dejansko stanje napačno uporabilo kazenski zakon. Ker pa vložnik kršitev kazenskega zakona utemeljuje s sklicevanjem na drugačno dejansko stanje od tistega, ugotovljenega v napadeni pravnomočni sodbi, po vsebini uveljavlja razlog po 373.
členu ZKP, kar pa ni podlaga za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - izpolnjevanje objektivnega pogoja - verjetnost izgleda za uspeh
Ker zadeva, v zvezi s katero vlaga prosilec prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (sklep o izvršbi), nima verjetnega izgleda za uspeh, prosilec ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Kršitev kazenskega zakona po 4. točki 372. člena ZKP ni podana, s tem ko je bila obsojencu izrečena pogojna obsodba, v kateri mu je bila v mejah, določenih v 1. odstavku 169. člena KZ, določena kazen enega meseca zapora, v okviru 2. odstavka 50. člena KZ pa tudi preizkusna doba dveh let.
Določba 23. člena ZUS pri stroških razlikuje, ali gre za spor o zakonitosti akta ali za spor zaradi posega v ustavne pravice. Pri slednjem veljajo določbe ZPP. Podana je nejasnost v razlogih sklepa če se sodišče sklicuje na obe vrsti spora.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona
Zgolj vložnikovo zavračanje ugotovljenih odločilnih dejstev ni zadostna podlaga za trditev, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22024
ZKP člen 364, 364/7, 364/8, 372, 372-4, 420, 420/2.KZ člen 254, 254/1.
sodba sodišča prve stopnje - obrazložitev obsodilne sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - nepravilna pravna kvalifikacija dejanja - davčna zatajitev - storilec davčne zatajitve - načelnik upravne enote
Določbi 7. in 8. odstavka 364. člena ZKP je mogoče razlagati samo tako, da mora sodišče po eni strani v obrazložitvi sodbe navesti razloge za vsako posamezno odločitev, ki je zajeta z izrekom, po drugi strani pa odgovoriti na predloge strank, ki jim ni ugodilo. Izven navedenega okvira pa ni dolžno obrazlagati vseh možnih in v veljavnih zakonskih določbah predvidenih odločitev.
Kršitev kazenskega zakona iz 4. točke 372. člena ZKP je med drugim podana v primerih napačne pravne opredelitve dejanja, opisanega v obtožbi in povzetega v izrek sodbe.
Kaznivo dejanje davčne zatajitve po 1. odstavku 254. člena KZ storijo fizične osebe, ki so davčni zavezanci, prav tako pa tudi odgovorne osebe pri pravnih osebah, za katere so glede na njihov položaj zavezane dajati podatke v zvezi z odmero davkov in drugih obveznosti.
Načelnik, ki vodi upravno enoto in v okviru z zakonom in drugimi predpisi določenih nalog odgovarja za njeno delovanje, lahko stori kaznivo dejanje davčne zatajitve.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Položaj, v katerem pravilno poučeni obdolženec o pravici do pritožbe le-te ne napove, je enak položaju, v katerem se z izjavo izrecno odpove pravici do pritožbe ali jo umakne. Upravičenec do pritožbe, ki tako ravna, svoje izjave ne more preklicati.V takem primeru tudi postopanje sodišča, ki je sodbo in njeno pisno obrazložitev s pravnim poukom izdalo po preteku osemdnevnega roka za napoved pritožbe, v katerem pa ta ni bila napovedana, ne daje podlage za odločitev, da je obdolženec s tem pridobil pravico do pritožbe.
popravni sklep - očitna pomota v izreku odločbe - številka parcele in katastrska občina
Če v izreku ni navedena številka parcele in tudi ne katastrska občina, kjer leži objekt, na katerega se nanaša izrečen ukrep urbanističnega inšpektorja, iz obrazložitve iste odločbe pa je razvidno, za katero parcelo in k.o. gre, se ta očitna pomota lahko odpravi s popravnim sklepom po določbi 1. odstavka 219. člena ZUP (1986). Popravek ima učinek od dneva, od katerega ima učinek popravljena odločba.
kazniva dejanja zoper javni red - motitev shodov - kazniva dejanja zoper čast - žaljenje organov ljudske oblasti - klevetanje ljudske oblasti - kaznivo dejanje udeležbe - kaznivo dejanje draženja k razdorom ver - zločinstva - prestopki - poskus
Samo navedba, da se je obsojenka posluževala obstrukcije, torej preprečevala delo zbora volilcev, za izpolnitev znakov kaznivega dejanja motitve shodov po 1. odstavku 164. paragrafa KZJ-29 ne zadošča.
Z izražanjem dvoma o pravičnosti odločbe Ministrstva za notranje zadeve LRS, s katero je kaplanu odvzelo pravico do dušnopastirske službe, obsojenka ni udejanila zakonskih znakov kaznivega dejanja žaljenja organov ljudske oblati po 302. paragrafu KZJ-29.
S tem ko je obsojenec med zborom volilcev tolkel po mizi, ni storil kaznivega dejanja zoper javni red in mir.
Ker je bilo kaznivo dejanje draženja k razdoru ver po 165. paragrafu KZJ-29 uvrščeno med prestopke, bi bil poskus tega kaznivega dejanja glede na določbo paragrafa 31 KZJ-29 kazniv le, če bi zakon to posebej predpisoval.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Prikaz konkretnega dogodka o okoliščinah oškodovančevega napada in obsojenčeve obrambe, na podlagi katerih zagovorniki sklepajo na neogibnost obdolženčeve obrambe in hkrati zanikajo tudi njeno prekoračitev, po vsebini pomeni zatrjevanje drugačnega dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno v pravnomočni sodbi. Razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa ni predmet zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
ZKP člen 200, 200/2, 201, 201/1-1, 420, 420/2, 536, 536/4.
pripor - begosumnost - trajanje pripora - ekstradicijski pripor - vštevanje ekstradicijskega pripora v čas trajanja pripora
Zatrjevanje, da naj bi prav možnost obdolženčeve zaposlitve in brezplačnega najema stanovanja v Republiki Sloveniji kljub vsem ostalim ugotovljenim okoliščinam, izključevali obstoj pripornega razloga begosumnosti, pomeni uveljavljanje nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Za ekstradicijski pripor ne veljajo določbe rednega postopka o trajanju pripora, podaljševanju pripora in dvomesečnem preizkusu. Trajanje pripora na največ 6 mesecev pred vložitvijo obtožnega akta (20. člen Ustave, 205.člen ZKP) je omejeno le na primere, ko zoper nekoga teče kazenski postopek pred domačim sodiščem.
zakonitost aktov organov lokalne skupnosti - razveljavitev srednjeročnega in dolgoročnega plana občine - sprejem osnutka zazidalnega načrta - sodna pristojnost
Za presojo skladnosti splošnih aktov z ustavo oziroma z zakoni je po določbi 21. člena Zakona o ustavnem sodišču stvarno pristojno ustavno sodišče.
pripor - nedovoljeni dokazi - predkazenski postopek - zasliševanje oseb s strani policije - oprostitev pričanja
Za informativne razgovore, ki jih opravljajo organi za notranje zadeve in ki predstavljajo le določene informacije kot priloge ovadbe, niso zavezujoče določbe ZKP o zasliševanju prič, torej tudi ne tista iz 2. odstavka 236. člena ZKP o pouku o oprostitvi pričanja določenim osebam. Opustitev tega pouka s strani organov za notranje zadeve zato ne predstavlja kršitve določb ZKP.
Ker pomeni določba 2. odstavka 236. člena ZKP oprostitev dolžnosti pričevanja v zakonu navedenih oseb v njihovo korist in ne v korist obdolženca, obdolženec ni upravičen zahtevati vnaprej izločitev izjav teh oseb, temveč so te osebe tiste, ki se bodo odločile, ali bodo pričale ali ne. Vse do takrat pa uradni zaznamek o razgovoru organov za notranje zadeve z navedenimi osebami predstavlja gradivo, ki so ga policisti zbrali kot prilogo ovadbi in na podlagi katerega preiskovalni sodnik presoja, ali je podan utemeljen sum, da je neka oseba storila kaznivo dejanje, predstavljajo pa tudi podlago za odločanje o obstoju oziroma neobstoju pripornih razlogov na strani obdolženca.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona
Ker v zahtevi za varstvo zakonitosti ni konkretno navedeno, katera obvestila, ki jih je sodišče dolžno izločiti po določbi 3. odstavka 83. člena ZKP in na njih ne sme opreti sodbe, se nahajajo v spisu, na podlagi tako posplošenega sklicevanja na "listine in dokaze" zahteve ni mogoče preizkusiti.
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 370, 370/3, 377. ZTLR člen 20, 25, 33.
pridobitev lastninske pravice - pravni naslov - pravni posel - kupna pogodba - odločba državnega organa - prepoved poseganja v dejanske ugotovitve - dovoljenost revizije - nedenarni tožbeni zahtevek in denarni nasprotni tožbeni zahtevek - zavrženje revizije
Že zaradi prenizke revizijske vrednosti spora o tožbenem zahtevku v ugotovitev in odločitev, da je tožnik lastnik nadomestnega zemljišča, ni mogoče posegati. Zaradi dejanske narave ugotovitve o obstoju drugega pravnega naslova za tožnikovo lastninsko pravico pa ni mogoče posegati niti v to ugotovitev. Drugega naslova zato, ker je toženka svoj nasprotni tožbeni zahtevek utemeljevala s trditvami, da je naslov tožnikove lastninske pravice samo zakon, in sicer 25. člen ZTLR o gradnji na tujem svetu, po katerem pa bi toženka lahko zahtevala plačilo zemljišča. Ker ni šlo za situacijo gradnje na tujem svetu, navedena zakonska določba ne utemeljuje nasprotnega tožbenega zahtevka.
Pri presoji dovoljenosti revizije ni mogoče seštevati ocene vrednosti nedenarnega tožbenega zahtevka in vrednosti denarnega nasprotnega tožbenega zahtevka. Gre za dva samostojna zahtevka, ki se sicer lahko obravnavata skupaj ali zaradi procesnih razpolaganj strank ali po odločbi sodišča iz razlogov procesne ekonomije, vendar zaradi skupnega obravnavanja ne izgubita svoje samostojnosti. V obravnavani zadevi pa sta poleg tega delno različni dejanski, v celoti pa pravni podlagi vsakega od sporov (argument iz drugega odstavka 41. člena ZPP). Zato je treba vprašanje dovoljenosti revizije presojati ločeno za vsak spor posebej.
ZIZ člen 15, 35, 35/2, 100, 136.ZPP člen 22, 22/2, 23, 24, 24/1, 25, 25/2.ZUODNO člen 2, 2/2-128.ZS člen 114, 114/1, 114/2.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na dolžnikova sredstva pri organizaciji za plačilni promet - občina dolžnikovega stalnega prebivališča - območje sodnega okraja
Za ugotovitev krajevne pristojnosti sodišča v izvršilnem postopku po stalnem prebivališču dolžnika je treba ugotoviti, v katero občino spada ta kraj (naselje). Območje občine se šteje za sodni okraj. Zakon o sodiščih pa določa okrajna sodišča, ki so pristojna za enega ali več sodnih okrajev.