zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov
Bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP bi bila zaradi zavrnitve dokaznega predloga podana le v primeru, če sodišče v razlogih sodbe ne bi obrazložilo zavrnitve.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov - preložitev glavne obravnave
Sodišče mora sprejeti dokazni predlog le v primeru, če se izkaže, da bi neizvedeni predlagani dokaz ustvarjal dvom glede dejanskega stanja.
Obsojenec je res 21.2.2002 pooblastil zagovornico, vendar zato, ker sodišče njenemu predlogu za preložitev glavne obravnave, ki ga je podala 22.2.2001, ni ugodilo, ni bila kršena pravica obsojenca do obrambe, saj je bil na glavni obravnavi poleg obsojenčeve zagovornice navzoč tudi po uradni dolžnosti dne 2.2.2001 postavljeni zagovornik.
URS člen 29, 29-2.ZKP člen 292, 299, 299/3, 344, 344/2, 371, 371/1-11, 420, 420/2, 442. Sodni red člen 215, 215/1.
skrajšani postopek - glavna obravnava - preložitev glavne obravnave - tehtni razlogi za preložitev glavne obravnave - sojenje v nenavzočnosti obdolženca in zagovornika - sprememba obtožbe na glavni obravnavi - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb kazenskega postopka zaradi pomanjkanja razlogov o zavrnitvi dokaznih predlogov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če sodišče stranke ne obvesti, da je ugodilo prošnji za preložitev glavne obravnave, je procesno gledano položaj enak kot v primeru njene izrecne zavrnitve.
Napačno je stališče, da je bilo sodišče dolžno, potem ko je ugotovilo, da obsojenka in njen zagovornik na glavno obravnavo nista pristopila, v vložišču preveriti, ali ni med prispelo pošto tudi morebitni predlog za preložitev glavne obravnave.
Dejstvo, da se nenavzoči obdolženec ni izrekel o spremembi obtožbe, do katere je prišlo na glavni obravnavi, ne pomeni, da je v vsakem primeru ta kršitev take narave, da je vplivala na zakonitost sodbe. Če gre zgolj za milejšo pravno opredelitev, ko državni tožilec npr. zmanjša kriminalno količino in namesto kvalificirane obdolžencu očita temeljno obliko kaznivega dejanja, ali pa spremeni obtožbo, ne da bi posegel v zakonske znake kaznivega dejanja, pa se obdolženec o taki obtožbi ni mogel izjaviti, ne gre za tako kršitev, ki je vplivala na zakonitost sodbe. Na drugi strani pa je taka kršitev podana, če obsojencu ni bila dana možnost, da se izjavi o spremembi, čeprav na milejše, vendar drugovrstno kaznivo dejanje.
Obsojenkin zagovornik je sicer predlagal izvedbo dokazov, ne pa tudi, katera dejstva želi s tem dokazati. Na ta način je tudi onemogočil preizkus v skladu z merili, ki jih mora pri odločanju o dokaznem predlogu upoštevati sodišče. To je storil šele v zahtevi za varstvo zakonitosti, vendar s tem ne more nadomestiti opustitve v rednem postopku.
Dokazni predlogi so bili, glede na to, da vložnik sploh ni navedel, katera dejstva z njimi dokazuje in seveda zato tudi ni izkazal verjetnost njihovega obstoja, v tolikšni meri pomanjkljivi, da nenavajanje razlogov v sodbi o tem, zakaj sodišče teh dokazov ni izvedlo, ne pomeni bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
izločitev sodnika - dvom v nepristranskost - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - glavna obravnava - sprememba obtožbe
Pavšalen očitek o kršitvah določb kazenskega postopka, ki naj bi bile storjene s tem, ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo dveh prič, ki naj bi bili pomembni za presojo, ali je bilo kaznivo dejanje sploh storjeno, ne izkazuje kršitev obsojenčevih pravnih jamstev v zvezi z pravico do izvajanja dokazov v njegovo korist.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije ob času vložitve tožbe - prehodne in končne določbe ZPP - zavrženje revizije
Zmotno je revizijsko sodišče, da je glede vprašanja dovoljenosti revizije pravno pomembna okoliščina, kdaj je tožnik vložil tožbo in kakšen je bil takrat mejni znesek za dovoljenost revizije.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21953
URS člen 22.KZ člen 16, 16/2, 22, 22/2, 42, 42-2.ZKP člen 372, 372-5, 420, 420/2.
odmera kazni - omilitev kazni - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni - enako varstvo pravic
Očitek, da bi ob popolnejši izvedbi dokazov prišlo do drugačne, obsojencu ugodnejše odločitve, pomeni izpodbijanje pravnomočne sodne odločbe zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, torej razloga, iz katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vlagati (2. odstavek 420. člena ZKP).
Izrek omiljene kazni je po določbah 2. odstavka 16. člena, 2.
odstavka 22. člena in 2. točke 42. člena KZ fakultativen oziroma povedano drugače, kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP bi bila podana le tedaj, kolikor bi zakon predvideval obligatoren izrek omiljene kazni, pa tega sodišče ne bi storilo.
Tudi če bi pritožbeno sodišče ugotovilo vse zahtevane pogoje iz 88. člena ZDavP, bi to pomenilo le, da je imela tožnica na razpolago dve poti, da doseže plačilo svoje terjatve: po sodni poti na podlagi tožbe po 280. členu ZOR ali v upravni izvršbi na podlagi zakonskega poroštva po 88. členu ZDavP. Ker je imela pravico izbire, ji ni mogoče odreči pravice do sodnega varstva na podlagi tožbe po 280. členu ZOR. Za obravnavanje take tožbe je podana sodna pristojnost. Če bi sodišče to tožbo zavrglo z razlogi, da zaradi možnega plačila v upravni izvršbi tožnica nima pravnega interesa za obravnavano tožbo, bi s tako odločitvijo lahko poseglo tudi v tožničino ustavno varovano pravico do sodnega varstva.
ZKP-E člen 63.ZKP člen 201, 201/1-3, 420, 420/4, 420/2, 421, 421/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - rok za vložitev zahteve - pripor - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker določba 63. člena ZKP-E ni popolnoma jasna glede tega, ali se nanaša samo na spremenjeno določbo 3. odstavka 421. člena ZKP, po kateri je mogoče izpodbijati pravnomočne sodne odločbe iz spremenjenega 4. odstavka 420. člena ZKP v osmih dneh od dneva, ko je obtoženec sprejel pravnomočno odločbo, ali pa je v njej zajeta tudi situacija, ko je v teku roka treh mesecev po uveljavitvi ZKP-E vložena zahteva za varstvo zakonitosti tudi zoper pravnomočni sklep, ki ga ni več mogoče izpodbijati s tem izrednim pravnim sredstvom, je treba v takem položaju določbo razlagati v korist obtoženca.
Presoja razlogov glede pripornega razloga ponovitvene nevarnosti (3. točka 1. odstavka 201. člena ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o podaljšanju pripora po vložitvi obtožnice
V skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS z dne 13.6.2003), ki je začel veljati dne 13.7.2003, zahteva za varstvo zakonitosti ni več dovoljena zoper sklep o podaljšanju pripora po 2. odstavku 207. člena ZKP.
začasna odredba - izpolnjevanje pogojev za izdajo začasne odredbe - verjetno izkazan nastanek hujših škodljivih posledic ali grozečega nasilja
Zatrjevana nezakonitost odločbe, da gre za poseg v denacionalizacijska upravičenja (začasna odredba po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij pa je bila pravnomočno zavrnjena), daje podlago za presojo, da ni verjetno izkazan nastanek škodljivih posledic.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodnika
Poznanstvo med sodniki pristojnega sodišča in ženo strankinega zakonitega zastopnika ni tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
ukrep kmetijskega inšpektorja - fitofarmacevtska sredstva - potek roka uporabe - prepoved trgovanja
Ker je v odločbi navedenim fitofarmacevtskim sredstvom potekel rok uporabe, je kmetijska inšpektorica pravilno izrekla ukrep po 4. točki 1. odstavka 61. člena v zvezi s 4. odstavkom 43. člena ZZVR.
ZGD člen 4, 4/6. ZTI člen 4, 4/2. ZBH člen 2. ZUS člen 23, 23/3, 59, 59/1, 72, 73.ZOR člen 557-566, 1035, 1065.
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved opravljanja dejavnosti brez predpisanega dovoljenja
Ker stranka ni zgolj najemala posojil za izvajanje svoje siceršnje dejavnosti, temveč je sprejemala denarne depozite in je finančna sredstva, pridobljena na ta način, posojala fizičnim in pravnim osebam, je s tem opravljala dejavnost, za katero pa ni imela predpisanega dovoljenja.
ZUP (1986) člen 267, 267/1, 267/2, 267/3, 267/4, 267/5.
ničnost odločbe o denacionalizaciji
Samo razlogi iz 1. do 5. točke 267. člena ZUP/86 dopuščajo poseg v pravnomočno upravno odločbo (razlogi za izrek ničnosti odločbe). V presojo zakonitosti pravnomočne odločbe v okviru postopka za izrek ničnosti se sodišče ne more spuščati. Poseg v pravnomočno odločbo je strogo omejen in vezan na ozko razlago določb 267. člena ZUP/86.
ZDRS člen 10, 12.SZ člen 45, 52, 53, 54. Uredba o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva RS z naturalizacijo člen 3.
sprejem v državljanstvo - izpolnjevanje pogojev za pridobitev državljanstva z naturalizacijo - zagotovljeno stanovanje
Najemna pogodba za določen čas, sklenjena v skladu s SZ, ki je odplačna in prijavljena pri pristojnem organu za stanovanjske zadeve, izpolnjuje pogoj, ki ga določa ZDRS v 4. točki 1. odstavka 10. člena ZDRS in v 2. alinei 1. odstavka 3. člena Uredbe o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo. Navedeni določbi namreč ne razlikujeta med najemno pogodbo, sklenjeno za določen ali nedoločen čas.
Na podlagi poročil je tudi po mnenju pritožbenega sodišča tožena stranka napravila pravilno oceno stanja vojvodinskih Madžarov v Srbiji, sodišče prve stopnje pa je pravilno presodilo odločitev upravnega organa, da pri tožniku niso podani pogoji za priznanje azila.
priznanje azila - izpolnjevanje pogojev - strah pred preganjanjem
Oblasti v Srbiji, tako kažejo poročila, korenito spreminjajo razmere v državi v smeri demokratizacije in približevanja Evropi in zato tožnik tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni izkazal utemeljenega strahu pred preganjanjem v smislu izpolnjevanja pogojev za priznanje azila.
ZGD člen 4, 4/6. ZTI člen 9, 9/3. ZUP (1986) člen 209, 231. ZUS člen 35, 59, 59/1, 73.
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved opravljanja dejavnosti brez ustreznega dovoljenja
Ker stranka nima dovoljenja iz 6. odstavka 4. člena ZGD za opravljanje dejavnosti montaže pnevmatik, ki po Standardni klasifikaciji dejavnosti ni sestavni del dejavnosti trgovine na debelo in drobno (G/50.1), pač pa samostojna dejavnost (G/50.20), je izrečeni ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti montaže pnevmatik zakonit in pravilen. Za odločitev v tej stvari ni pomembno, ali so za opravljanje te dejavnosti predpisani posebni pogoji, ker ZGD ne pozna izjem glede začetka opravljanja dejavnosti brez predpisanega dovoljenja; prav tako za odločitev ni pomembno, ali to dejavnost tožeča stranka opravlja le svojim kupcem, brez zaračunavanja stroškov in ob isti ceni pnevmatik kot v drugih trgovinah, kjer montaže ne izvajajo.
ukrep zdravstvenega inšpektorja - nedopusten način odtekanja fekalne vode
Ukrep zdravstvenega inšpektorja temelji na ugotovitvi, da iz greznice odtekajo fekalne vode in da je to nedopusten način odvajanja teh vod. Ukrep z odreditvijo sanacije greznice temelji na Zakonu o sanitarni inšpekciji, ki organom inšpekcije nalaga odrejanje ukrepov za varstvo pitne vode, tal in zraka.
ZKP člen 132, 132/2. ZP (1983) člen 66, 66/2, 252, 252/2.
varnostni ukrep - pravnomočnost odločbe senata za prekrške
Odločba senata za prekrške postane pravnomočna z dnem pritožbenega senata. Vročitev odločbe je administrativno tehnično opravilo in ne vpliva na nastop pravnomočnosti odločbe.