telesne bolečine - začetek teka zastaralnega roka - zastaranje - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi skaženosti - nova škoda - povrnitev negmotne škode
Odmera pravične denarne odškodnine za novo negmotno škodo.
Tožničino stališče, da zastaranje niti ne začne teči, dokler telesne bolečine še trajajo, je materialnopravno povsem zmotno in v nasprotju s 361. členom ZOR. Pri takem stališču bi zastaranje pričelo teči le za prestano škodo, nikoli pa za gotovo bodočo škodo in tudi ne za trajne spremembe v obliki stalnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti in skaženosti.
ZUP (1986) člen 230, 249-9, 254. ZUS člen 59, 59/1, 67, 67/2.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - stranka v postopku
Oseba, ki v upravnem postopku ni sodelovala kot stranka, pa bi morala, lahko vloži pritožbo zoper prvostopno upravno odločbo v pritožbenem roku, ki velja za stranke. Če zamudi ta rok, mora upravni organ njeno pritožbo šteti za predlog za obnovo postopka. V takem primeru sodišču ni treba preizkusiti, ali taka oseba izpolnjuje pogoje za stranko, ker bo to presojal upravni organ, ko bo odločal o dovolitvi obnove postopka.
varstvo okolja - emisije - ukrep inšpektorja za varstvo okolja
Onesnaževalec, ki obremenjuje okolje z emisijami iz posameznega vira v okolje, je dolžan izvajati spremljanje stanja okolja. Zato mora opraviti meritve teh emisij.
ukrep urbanističnega inšpektorja - nedovoljen poseg v prostor
Ukrep urbanističnega inšpektorja je utemeljen, v kolikor si investitor pred pričetkom gradnje ni pridobil ustreznega in veljavnega dovoljenja, ki bi ga glede na določbe ZUN moral imeti.
koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti - odvzem koncesije - začasna odredba
Sodišče prve stopnje je utemeljeno upoštevalo dejstvo, da tožeča stranka ni izkazala, da ima dejanske možnosti za ponoven zagon lekarniške dejavnosti na območju občine, kar je v tej zadevi v zvezi z zahtevo za izdajo začasne odredbe bistvenega pomena, saj bi le ponovno obratovanje lekarne lahko zadostilo javnemu interesu.
ZUN člen 55, 67. ZGO člen 33a, 36.ZUP člen 82, 154, 237, 237/2-3. ZUS člen 25, 25/3-3, 59, 59/1.
enotno dovoljenje za gradnjo - upravni postopek - načelo zaslišanja stranke
Ni kršeno načelo zaslišanja stranke, če je bila stranki posredovana dokumentacija in ji je bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev pred izdajo odločbe. Ne gre za bistveno kršitev pravil upravnega postopka, če ni bila opravljena ustna obravnava, tudi če sta v postopku stranki z nasprotujočimi interesi. Pri izdaji dovoljenja za gradnjo je upravni organ vezan na zahtevo stranke, z enotnim dovoljenjem za gradnjo pa je dovoljeno le to, kar je v njem navedeno.
postopek izdaje gradbenega dovoljenja - nedovoljenost ugovorov, ki se nanašajo na lokacijo objekta ali naprave
V postopku izdaje gradbenega dovoljenja niso utemeljeni ugovori, ki se nanašajo na lokacijo objekta ali naprave, ker je lokacija predmet lokacijskega dovoljenja, ki pa mora biti pred vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, pravnomočno. Če gre za skupno napravo v večstanovanjski hiši, je investicija odobrena, če jo je podprla večina etažnih lastnikov, katerih stanovanjski deleži predstavljajo skupaj več kot polovico vrednosti večstanovanjske hiše.
Kršitev pravil disciplinskega postopka pri delodajalcu oziroma pravilnost in zakonitost tega postopka, se v sodnem sporu presoja v okviru presoje pravilne uporabe določb Zakona o delovnih razmerjih, torej materialnega prava.
Ker gre za dokončno odločbo, je tako odločbo mogoče spremeniti le z izrednimi pravnimi sredstvi. Revident je kot pravno sredstvo izbral razveljavitev ali spremembo dokončne odločbe na podlagi določbe 270. člena ZPIZ, ker je bil prepričan, da so bile z novo odločitvijo očitno kršeno materialno pravo v njegovo škodo. Ker je bil v postopku uporabljen 270. člen ZPIZ, se je preverjalo samo, ali je bil ob izdaji nove odločbe očitno kršeno materialno pravo v škodo revidenta.
ZDR (1990) člen 7.ZOR člen 10, 12, 17, 23, 262, 262/1. Ustava RS člen 49, 74.
nadomestilo zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule
Sodišče zaradi avtonomije volje delavca in delodajalca pri dogovoru o konkurenčni klavzuli ne more po uradni dolžnosti paziti na pravilno uporabo materialnega prava, če to pravo v postopku ni bilo sporno.
Pri preizkusu izpodbijane sodbe revizijsko sodišče ni ugotovilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navedba, da strank v postopku ni zastopal odvetnik, je zmotna, saj je tožnik odvetnika imel, pa tudi če bi se zastopal sam, do vložitve izrednih pravnih sredstev to ne bi predstavljalo kršitve določb pravdnega postopka. Za toženo stranko velja, da je zanjo treba uporabiti določbo prvega odstavka 499. člena ZPP glede na to, da je bila tožba vložena že leta 1997, kar pomeni, da se določba tretjega odstavka 86. člena ZPP v takih primerih še ne uporablja.
Ker je sklep o stroških obravnavati kot poseben sklep, tudi če je v sklopu sodbe, je treba za dovoljenost revizije glede stroškov, če se istočasno ne odloča o glavni stvari, upoštevati določbe prvega odstavka 384. člena ZPP. Gre za vprašanje, ali se s takim sklepom postopek pravnomočno konča. Ker je odgovor negativen, revizija zoper tak sklep ni dovoljena.
Za odtegovanje od plače mora delodajalec imeti bodisi pisno soglasje delavca bodisi izvršilni naslov. Potrebno je pisno soglasje in zgolj ustno soglasje ne zadošča.
delegacija pristojnosti - dvom o nepristranosti sodišča
Iz navedb prvostopnega sodišča izhaja, da je ravnatelj tožene stranke sodnik porotnik sodišča, ki je predlagalo delegacijo, kar pomeni, da obstoji okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodnikov in s tem sodišča. To pa je tehten razlog, da sodišče ne more odločati o tožbenem zahtevku.
razporeditev - imenovanje na vojaško dolžnost - dopustnost delovnega spora
Odredba o imenovanju na vojaško dolžnost kot akt vodenja (in poveljevanja) vojske ni akt, zoper katerega je dopustno sodno varstvo v delovnem sporu. Gre za povsem vojaški akt, ki ima le posreden vpliv tudi na delovno pravni položaj vojaške osebe.
prenehanje delovnega razmerja - kriteriji za določitev trajno presežnih delavcev
Odločitev delodajalca je nezakonita, če s kolektivno pogodbo predpisanih kriterijev za določitev presežnih delavcev ni uporabil oziroma jih ni uporabil prav.
razrešitev delavca s posebnimi pooblastili - razporeditev - osebni dohodek (plača)
V statutu podjetja, ki je bil sprejet na referendumu, je bilo določeno, da organizacijo sektorjev lahko na predlog direktorja spremeni delavski svet. Delavski svet je ukinil splošni kadrovski sektor (SKS). Sprejeta nova organizacija je bila zakonita (46., 49. in 57. člen Zakona o podjetjih, 15. člen statuta). SKS, katerega vodja je bil tožnik, je prenehal obstajati. Tožnikova razrešitev zato ni bila potrebna, dejansko jo je nadomestila razporeditev na drugo delovno mesto.