ZZZDR člen 102, 103, 103/1, 123.URS člen 54. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 29, 29/1-a.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka, ki se redno šola - redno šolanje kot pravni standard - možnosti preživninskega zavezanca - odplačevanje kredita - višina preživnine
Razlog za priznanje preživnine tožniku je njegovo redno šolanje, v smislu rednega izpolnjevanja šolskih obveznosti, ki mu bo omogočilo, da dokonča šolanje in se usposobi za opravljanje poklica. Neurejene družinske razmere so navedene samo kot eden od razlogov, da šolanja ni zaključil kot redni dijak 4. letnika v preteklem šolskem letu.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev - pravnomočnost sodbe
Ker je sodba postala pravnomočna z iztekom roka za napoved pritožbe 30.10.2000, se je trimesečni rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (3. odstavek 421. člena ZKP) - glede na to, da zoper odločbo sodišča prve stopnje ni bilo pritožbe, se ta šteje od pravnomočnosti te odločbe - iztekel 31.1.2001. Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena šele 21.6.2001, je zato prepozna.
V zadevah urbanistične inšpekcije se odločbe oz. spisi vročajo na način, kot ga določajo določbe 84., 85. in 86. člena ZUP/86, to je s posrednim vročanjem.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21997
KZ člen 3, 3/2.ZKP člen 420, 420/2.
časovna veljavnost kazenskega zakona - milejši zakon - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vprašanje, kateri zakon je milejši, sodišče rešuje s primerjavo in vrednotenjem obeh kazenskih zakonov v celoti in ne le njunih posameznih določb ter s tehtanjem, kateri zakon je ugodnejši za storilca v konkretnem primeru in ne na splošno.
Zgolj zaradi spremembe stvarne pristojnosti sodišča in s tem povezane sestave sodišča, ki v zadevi odloča, obdolženčev procesno pravni položaj ni ugodnejši, tašna sprememba pa mu tudi ne zagotavlja "večje varnosti oziroma pravilnosti odločitve", kot zmotno navaja vložnik zahteve. Vsi sodniki so namreč pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni ter vezani na ustavo in zakon (125. člen Ustave Republike Slovenije).
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojenec z navedbami, da očitanega kaznivega ni storil in da ga je sodišče na podlagi neresničnih izpovedb oškodovanke in drugih prič spoznalo za krivega, izpodbija dokazno oceno sodišča in s tem uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa po določilu 2. odstavka 420. člena ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
pravica uporabe na stavbnih zemljiščih - pridobitev pravice uporabe
Za oceno, ali je pravni prednik tožeče stranke pridobil pravico uporabe na zemljiščih je pomembno tudi, da je objekte na teh zemljiščih gradil ob vednosti in izrecnem dovoljenju tožene stranke ter da je zgrajene potem tudi uporabljal.
Posledici, ki sta po poškodbi ostali tožniku, sta zmanjšana gibljivost skočnega sklepa težje stopnje in deformacijo petnice po kompresivnem zlomu. Pri teh dveh posledicah ni nujno, da nastopata istočasno. Če bi bili posledici v vsakem primeru povezani in bi se njuni oceni invalidnosti medsebojno izključevali, bi moral biti tak posebni pogoj o medsebojnem izključevanju ocene invalidnosti glede teh dveh posledic določen v tabeli invalidnosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o stroških
Ker je odvetnik vložil stroškovnik in pritožbo zoper sklep o odmeri višine stroškov v času, ko za to ni imel pooblastila niti z obtoženčeve strani (pooblastilno razmerje je pred tem prenehalo) niti kot zagovornik po uradni dolžnosti, ni zahteval povrnitve stroškov v obtoženčevem imenu in za njegov račun. Sodišče je tako z izpodbijanima sklepoma odločilo o odvetnikovem zahtevku (da se mu iz proračunskih sredstev izplača nagrada in potrebni izdatki in znesek nakaže na njegov žiro račun), zato je zoper sklepa vložena zahteva za varstvo zakonitosti kljub ponovnemu obdolženčevemu pooblastilu v odvetnikovo in ne obdolženčevo korist. Vrhovno sodišče jo je zato kot nedovoljeno zavrglo (drugi odstavek 423. člena ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z (nepopolnim) prepisom zakonske določbe, na katero se v zahtevi za varstvo zakonitosti sklicuje obsojenec, ni zadoščeno zakonskim kriterijem iz 1. odstavka 424. člena ZKP, zato zgolj na ta način obrazložene kršitve zakona Vrhovno sodišče ne more preizkusiti.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - odgovornost za drugega - odgovornost staršev - protipraven odvzem nevarne stvari imetniku - vzgojna zanemarjenost otroka
Zaradi kompleksnosti vzgojnega procesa je treba za oceno o vzgojni zanemarjenosti otroka celovito presojati njegovo ravnanje in obnašanje, pa tudi ravnanje in skrb njegovih staršev.
povrnitev gmotne škode - uničenje stvari z naklepnim kaznivim dejanjem - odškodnina za afektacijsko vrednost - odločanje o obstoju kaznivega dejanja v pravdnem postopku
Pogoj za priznanje odškodnine za posebno priljubljenost je, da je bila stvar uničena ali poškodovana z naklepnim kaznivim dejanjem.
Pravdno sodišče sicer lahko samo ugotavlja, ali je bila škoda storjena s kaznivim dejanjem. Vendar le izjemoma, ko proti storilcu ni mogel začeti teči kazenski postopek, ali se končati z meritorno odločbo (npr. zaradi storilčeve smrti ob ali po dejanju, zaradi njegove duševne bolezni ob ali po dejanju, amnestije ali umika tožilčeve obtožbe, o katerem oškodovanec ni bil obveščen). Ker pa v konkretnem primeru ni bilo ovir za morebiten kazenski postopek zoper povzročitelja škode, je treba dati tu prednost domnevi nedolžnosti ter načelu, da pravdno sodišče (praviloma) ne sme samo ugotavljati, ali je bila škoda storjena s kaznivim dejanjem.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - glavna obravnava - branje izvedenskega mnenja - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Res je zagovornik potem, ko je sodišče v skladu z 2. odstavkom 340. člena ZKP prebralo izvedensko mnenje, ponovno predlagal zaslišanje izvedenca, vztrajal pa je tudi pri zaslišanju ene od prič in predlagal odreditev izvedenstva nevrološke stroke, vendar je sodišče te dokazne predloge zavrnilo in v razlogih sodbe v skladu z določilom 7. odstavka 364. člena ZKP tudi obrazložilo, iz katerih razlogov ni ugodilo navedenim dokaznim predlogom. Bistvena kršitev določb kazenskega postopka zato ni podana.
gradnja brez lokacijskega dovoljenja - ukrep urbanističnega inšpektorja
Če investitor gradi brez predpisanih dovoljenj, mu urbanistični inšpektor tako gradnjo prepove, odredi njeno odstranitev in vzpostavitev v prejšnje stanje. Enako velja tudi v primeru, če investitor gradi v nasprotju z izdanim dovoljenjem.
CZ (1976) člen 30b. ZUP (1986) člen 170, 170/2. ZUS člen 59, 76.
carinska oprostitev - dokazovanje - listina, izdana v tujem jeziku
Podlaga za odločitev upravnega organa so sicer glede na določbo 2. odstavka 170. člena ZUP/86 tudi listine, ki so bile izdane v tujem jeziku, vendar morajo biti predložene v overjenem prevodu.
Brez predhodne spremembe planskih aktov se ne sme spreminjati namembnosti kmetijskih zemljišč, še zlasti ne zemljišč, ki so uvrščena v prvo območje kvalitete.
ZGD člen 4, 4/3, 4/6. ZTI člen 4. Uredba o vpisu družb v sodni register člen 26, 26/1-4.
pravna oseba - registrirana dejavnost - posredovanje pri sklepanju posojilnih pogodb - ukrep tržnega inšpektorja
Posredovanje pri sklepanju posojilnih pogodb presega registrirano dejavnost tožeče stranke, ki ima med drugim registrirano pomožno dejavnost, povezano s finančnim posredovanjem.
ukrep urbanističnega inšpektorja - upravni postopek - verodostojnost zapisnika
Zapisnik, iz katerega ni razvidno, kaj so izjavili prisotni in kaj je ugotovil inšpektor ter se zaslišani pod svoje izjave niso podpisali, ni verodostojen in ne more biti dokaz o ugotovitvah in izjavah, ki so v njem navedene. Ker drugi dokazi niso bili predloženi, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.