ZOR člen 154, 186, 200, 203, 277, 919, 941.URS člen 22. ZPOMZO. ZPOMZO-A.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - enotna sodna praksa - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - načelno pravno mnenje - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - trajanje sodnega postopka in višina odškodnine
Odmera odškodnine za negmotno škodo.
V konkretnem primeru ni mogoče uporabiti določb 919. člena ZOR, saj v tem sporu ne gre za obveznost zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe, pač pa za neposredno, na podlagi zakona (1. in 2. odstavek 941. člena ZOR) vzpostavljeno odškodninskopravno razmerje med oškodovancem in zavarovalnico odškodninsko odgovornega oškodovanca.
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved opravljanja dejavnosti
Če tožnik nima ustreznega dovoljenja za opravljanje dejavnosti, je to zadostna podlaga za ukrep tržnega inšpektorja o prepovedi opravljanja takšne dejavnosti (1. odst. 15. člena Zakona o tržni inšpekciji).
podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - trditveno in dokazno breme
Ker nosi trditveno in dokazno breme za vzročno zvezo tožnik, bi moral zatrjevati (in nato dokazati) ne le, da je zaradi ravnanja devizne inšpektorice opustil pritožbo, marveč tudi, da bi pritožba pripeljala do zanj ugodne odločbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22037
KZ člen 329, 329/1.ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V obravnavani zadevi (kaznivo dejanje zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči po 1. odstavku 329. člena KZ) ni ključno, kako je prišlo do prometne nesreče, zato okoliščina, ali je obsojenec v oškodovanca trčil s sprednjim delom avtomobila ali ga je oplazil, ne predstavlja odločilnega dejstva. Morebitno nasprotje glede te okoliščine v izreku in obrazložitvi sodbe zato ne pomeni absolutne bistvene kršitve po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje revizije
Po prvem odstavku 367. člena ZPP je revizija dovoljena samo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji. Drugostopenjsko sodišče je odločalo samo glede zneska 210.000,00 SIT. Tožeča stranka zato z revizijo lahko izpodbija drugostopenjsko sodbo le glede zneska 210.000,00 SIT. Izpodbijani del pravnomočne sodbe torej ne presega 1.000.000,00 SIT, kar po drugem odstavku 367. člena ZPP pomeni, da revizija ni dovoljena.
zapisnik - popravki zapisnika - dokaz o opravljenem procesnem dejanju - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe
Če ostane zapisnik pomanjkljiv oziroma nekorekten, to ne pomeni, da tista dejanja, ki niso bila protokolirana, niso bila opravljena oziroma da ne obstajajo. Zapisnik ni namreč nič drugega kot dokaz o opravljenih procesnih dejanjih, pa še to ne za sodišče, ki jih je opravilo, marveč za pritožbeno oziroma vrhovno sodišče, to je za sodišče, ki odloča o rednem ali izrednem pravnem sredstvu.
razrešitev vojaškega diplomatskega predstavnika - upravni postopek - absolutna bistvena kršitev določb postopka - opustitev udeležbe stranke v postopku
Tudi v postopku razrešitve delavca v državnem organu je opustitev udeležbe stranke v postopku absolutna bistvena kršitev določb postopka.
Ker tožnik ni sam in s svojim izvajalcem odstranil nedovoljenega posega v prostor, je prisilno izvršbo opravilo pooblaščeno izvajalsko podjetje na njegove stroške.
ZVNDN člen 67, 67/1. Uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč člen 10. ZUS člen 73.
inšpekcijski ukrep - varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami - odprava pomanjkljivosti pri vzdrževanju zaklonišč
Po 67. členu Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN) se lahko izreče ukrep za odpravo pomanjkljivosti pri vzdrževanju zaklonišč le etažnim lastnikom, ne pa upravniku večstanovanjske stavbe.
Načelno se je mogoče strinjati z razlago, ki jo sprejema izpodbijana sodba, da višji dohodek enega od zakoncev, ki sicer malo prispeva v normalno funkcioniranje gospodinjstva in družine, lahko privede do izenačitve deležev na ustvarjenem skupnem premoženju, če skrb v gospodinjstvu in družini skoraj v celoti prevzame drugi, premoženjsko šibkejši zakonec, vendar pa to ne more veljati na splošno. Kadar je dohodek zakonca, ki sicer v družinskem življenju ni dejaven, bistveno višji, kadar je ugotovljena njegova iznajdljivost, podjetnost, delavnost in organizacijska sposobnost ter konkretno delo pri ustvarjanju nove vrednosti v različnih pojavnih oblikah (tudi z vračanjem pomoči drugim z lastnim delom in storitvami), lahko prispevek tega zakonca omenjeno izenačitev preseže.
vročanje - vročitev sodbe obdolžencu - pritrditev na sodno desko - sprememba prebivališča - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi
Odsotnosti iz stanovanja zaradi krajših poti npr. v tujino ali v glavno mesto ni mogoče razlagati kot spremembo naslova ali prebivališča, ki bi dovoljevala vročitev prvostopenjske sodbe s pritrditvijo na sodno desko.
Ker je v konkretni zadevi višje sodišče s sodbo že zavrnilo pritožbo obsojenkinih zagovornikov kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, je bilo treba ob dejstvu, da je obsojenkina pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje pravočasna, razveljaviti sklep glede zavrženja njene pritožbe zoper sodbo sodišča druge stopnje, prav tako pa razveljaviti tudi drugostopenjsko sodbo in višjemu sodišču zadevo vrniti, da bo odločilo o obeh pritožbah zoper prvostopenjsko sodbo.
Pri presoji, ali bi bil učinek priznanja tuje sodne odločbe v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije, prihaja v poštev tim. mednarodni javni red. Ta pa ne vključuje vseh prisilnih določb domačega prava, ampak le tiste imperativne pravne norme in moralna pravila, katerih kršitev bi ogrožila pravno in moralno integriteto slovenske pravne ureditve. S preširoko razlago pojma javni red bi se namreč lahko izjalovilo bistvo instituta priznavanja tujih sodnih odločb, ki je v tem, naj stranke ne bodo postavljene pred zahtevo, da bodo morale v sporih z mednarodnim elementom večkrat dokazovati utemeljenost svojih zahtevkov.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - opis kaznivega dejanja - čas izvršitve kaznivega dejanja
Čas izvršitve kaznivega dejanja kot ena od njegovih posebnih modalitet je pri nekaterih kaznivih dejanjih zakonski znak njihove temeljne ali kvalificirane oblike. Pri kaznivem dejanju povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti ni tako.
ukrep urbanističnega inšpektorja - nedovoljen poseg v prostor
Ukrep urbanističnega inšpektorja je utemeljen, če je bil poseg v prostor izvršen, ne da bi si investitor pred posegom pridobil veljavno upravno dovoljenje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22147
KZ člen 29, 29/3, 144, 144/3.ZKP člen 420, 420/2, 424, 424/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - ugrabitev - omilitev kazni - kaznivost udeležencev
V postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče upoštevati sklicevanj na pritožbene navedbe.
Po določbi 3. odstavka 29. člena KZ se okoliščina, da je bil ugrabljeni prostovoljno izpuščen pred izpolnitvijo ugrabiteljeve zahteve, zaradi katere je po določbi 3. odstavka 144. člena KZ dopuščeno milejše kaznovanje ali odpustitev kazni, upošteva le pri tistem sostorilcu temeljne ali kvalificirane oblike ugrabitve (1. ali 2. odstavek 144. člena KZ), pri katerem je takšna okoliščina podana.
pripor - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Določba 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP ne pomeni, da je pripor mogoče odrediti ali podaljšati samo, če so vse v njej navedene okoliščine podane kumulativno. Zadošča že, da sodišče ugotovi najmanj eno okoliščino, ki se nanaša na kaznivo dejanje (objektivno) in najmanj eno okoliščino (subjektivno), ki zadeva storilca, če sta ti take narave, da je na njuni podlagi mogoče sprejeti zanesljiv sklep o realni nevarnosti, da bo obdolženec ponovil kaznivo dejanje.