zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pripor - ponovitvena nevarnost
Zatrjevanje zagovornice, da naj bi policija z izvrševanjem posebnih preiskovalnih ukrepov vplivala na odločitev obdolženega za storitev kaznivega dejanja, predstavlja trditev o dejstvih oziroma uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, torej razloga, ki ga z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati (2.
odstavek 420. člena ZKP).
Pri odločanju o priporu lahko ob izkazanem utemeljenem sumu storitve kaznivega dejanja tudi podatek, da se obdolženec nahaja še v drugem kazenskem postopku, predstavlja eno od okoliščin, ki skupaj z ostalimi utemeljuje oceno o nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja.
omejitev roditeljske pravice - začasna odredba - nastanek težko popravljive škode - javna korist
S splošnimi navedbami, da bo otroku tožnikov zaradi vključitve v diagnostični postopek nastala težko popravljiva škoda, tožnika še nista izkazala za verjetno, da jima bo nastala težko popravljiva škoda.
ZUP (1986) člen 208, 208/2. ZUS člen 25, 25/1-2, 74.
določitev funkcionalnega zemljišča - oblika in sestavni deli odločbe - dispozitiv - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča mora biti konkretizirana glede vseh okoliščin, izrek odločbe pa jasen in določen. Če odločba ni takšna, je podana bistvena kršitev določb upravnega postopka (2. točka 1. odstavka 25. člena ZUS).
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o odmeri povprečnine zagovorniku
Zagovornik ne more z vložitvijo zahteve za varstvo zakonitosti izpodbijati pravnomočnega sklepa, s katerim je sodišče po določbi 1. odstavka 94. člena ZKP odločilo o njegovi obveznosti plačila povprečnine.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Zahtevki na ugotovitev, da je bila sklenjena pogodba, zahtevek na izpolnitev pogodbe in zahtevek na sklenitev pogodbe očitno nimajo iste podlage. Dovoljenost revizije se mora zato presojati po prvem odstavku 41. člena ZPP. Ker je stranka za vse zahtevke skupaj navedla vrednost spornega predmeta 5.100.000,00 SIT (ne da bi posebej opredelila vrednost vsakega posameznega zahtevka), je očitno, da vrednost nobenega posameznega zahtevka ne presega 5.000.000,00 SIT.
SZ člen 117, 122, 122/1.ZZZDR člen 58, 58/2.ZN člen 47, 47-1.ZOR člen 103, 103/1, 103/2.ZNP člen 122.
delitev skupnega premoženja - privatizacija stanovanj - sporazum o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema - prepoved prodaje stanovanja pred poplačilom kupnine - ničnost sporazuma - izpodbojnost sporazuma
Sporazum med zakoncema o razdelitvi skupnega premoženja, ki ne upošteva prepovedi odtujitve kupljenega stanovanja pred dokončnim poplačilom kupnine iz 122. člena SZ, ni ničen. Namen prepovedi prodaje je v varovanju terjatve prodajalca stanovanja, zato lahko samo ta izpodbija tak sporazum.
URS člen 20, 20/2.ZKP člen 200, 200/3, 205, 205/2, 420, 420/2, 424, 424/1.
pripor - podaljšanje pripora o katerem odloča Vrhovno sodišče - obrazložitev sklepa o podaljšanju pripora - odprava pripora - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zakon o kazenskem postopku in ustava Vrhovnega sodišča ne omejujeta v tem smislu, da bi smelo pripor obdolžencu podaljšati le enkrat, omejujeta ga le glede časa trajanja pripora. Zato ni pravilno zagovornikovo sklicevanje na jezikovno razlago ustavne določbe 2. odstavka 20. člena, ki govori o tem, da sme sodišče pripor "podaljšati", - torej po mnenju zagovornika o tem odločiti le enkrat.
Ves čas postopka je sicer treba preizkušati danost pogojev za pripor, vendar pa sklicevanje na prejšnje odločitve in sklepe o priporu ni nedopustno pod dvema pogojema: (1) če sta iz prejšnjih odločitev razvidna obstoj in presoja konkretnih okoliščin (na primer glede utemeljenosti suma, pripornega razloga), ki opravičujejo odreditev oziroma podaljšanje pripora in (2) če sodišče ugotovi, da takšne okoliščine še vedno obstajajo.
ukrep gozdarskega inšpektorja - prepoved paše v gozdovih
Če bi hoteli člani pašne skupnosti zakonito izvrševati zatrjevano služnostno pravico paše v gozdovih na planini, bi morala biti tudi ta služnostna pravica zapisana v gozdno-gojitvenem načrtu, ki pa za to planino še ni bil sprejet; zato velja splošna prepoved paše v tem gozdu.
ZPP člen 343, 343/3, 352. ZUS člen 16, 77, 77/2-4.
obnova gozda - pravni interes za pritožbo - ničnost odločbe, če v njej ni naveden datum izdaje
Tožnik, ki je v celoti uspel s tožbo (izpodbijana upravna odločba je bila odpravljena in zadeva vrnjena v ponoven postopek), ne izkazuje več pravovarstvenega interesa za pritožbo. Nenavedba datuma v upravni odločbi pa ni ničnostni razlog po ZUP.
ZKZ člen 2 - 16, 107. ZUN člen 21, 50, 51. ZUS člen 73.
ukrep kmetijskega inšpektorja - prepoved uporabe kmetijskih zemljišč za drug namen
Uporaba kmetijskega zemljišča 1. območja za odlaganje odpadnih stvari, je kršitev določbe ZKZ, zato je dana podlaga za ukrepanje kmetijskega inšpektorja po 107. členu ZKZ. Na odločitev ne vplivajo pritožbene navedbe, da zemljišča niso tako kakovostna, da bi spadala v 1. območje in da tožnik ni vedel, da so razvrščena v 1. območje.
Ker je na podlagi 2. odstavka 17. člena ZSKZ med tožečo stranko in Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS po samem ZSKZ nastalo zakupno razmerje, če do 30.6.1996 nista sklenila zakupne pogodbe, bi morala tožeča stranka na podlagi 7. člena ZKZ kot zakupnica obdelovati zakupljeno zemljišče kot dober gospodar. To pa zajema tudi redno vzdrževanje melioracijskih sistemov. Enako bi morala tožeča stranka ravnati tudi v primeru, če rok 30.6.1996 še ne bi potekel, saj takšno ravnanje od nje zahteva tudi 1. odstavek 17. člena ZSKZ.
ukrep urbanističnega inšpektorja - izpolnitev ukrepa - obveznosti lastnika, prevzete s kupoprodajno pogodbo
Tožnik je kot lastnik, kar je nedvomno postal s kupoprodajno pogodbo, prevzel vse pravice in obveznosti v zvezi s kupljenim stanovanjem, torej tudi izpolnitev inšpekcijskega ukrepa po odločbi urbanističnega inšpektorja.
ukrep kmetijskega inšpektorja - upravni spor - preizkus dejanskega stanja v okviru tožbenih navedb - tožbene novote
Pravilno je sodišče prve stopnje zavrnilo dokaze, ki jih je tožnica priložila šele tožbi in pri tem niti ni navedla, zakaj jih ni predložila že v upravnem postopku, saj po 3. odst. 14. člena ZUS v upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost to uveljavljati v postopku pred izdajo akta. Ker pa je tožnica v pritožbi navajala še nova dejstva in dokaze, ki jih v upravnem sporu ni navajala, je te pritožbeno sodišče zavrnilo na podlagi 1. odstavka 71. člena ZUS.
Hujša kršitev delovnih obveznosti ni bila predmet zahteve za začetek disciplinskega postopka. Kljub temu je disciplinska komisija delavca spoznala za odgovornega za tako kršitev in mu izrekla ukrep prenehanja delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je v zvezi s to kršitvijo postopek ustavilo, sodišče druge stopnje pa je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Tožnik za to kršitev ne izkazuje pravnega interesa za vložitev revizije.
ZDavP člen 201, 201/1, 202. ZDavP-C člen 21, 39. ZDDPO člen 34, 65a.
davek na dobiček pravni oseb - uveljavljanje zmanjšanja davčne osnove - izkazovanje odhodka iz naslova popravkov delnic PID
Metodologija za izračun čiste vrednosti sredstev investicijskega sklada in vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada je veljaven predpis, ki se ne uporablja samo za določitev osnove za izračun provizije, pač pa tudi za izkazovanje odhodka iz naslova popravkov vrednosti delnic PID. Sprememba določbe 202. člena ZDavP se lahko uporabi pri odmeri davka od dobička pravnih oseb za leto 1998, ne pa tudi že za leto 1997.
Za presojo o morebitnem zastaranju uvedbe disciplinskega postopka zadošča ugotovitev, da je imelo ravnanje delavca značilnosti kaznivega dejanja. Če je za storjeno kršitev delovnih obveznosti predpisan obvezen izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, ugotavljanje posebnih okoliščin iz 89. člena ZDR (1990) ni potrebno.
neopravičena odsotnost z dela - prenehanje delovnega razmerja
Niso podani pogoji za prenehanje delovnega razmerja po določbi 6. točke prvega odstavka 100. člena ZDR, če je delavec z dela neopravičeno izostal le štiri delovne dni zaporedoma.