ZOR člen 154, 186, 200, 203, 277, 919, 941.URS člen 22. ZPOMZO. ZPOMZO-A.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - enotna sodna praksa - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - načelno pravno mnenje - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - trajanje sodnega postopka in višina odškodnine
Odmera odškodnine za negmotno škodo.
V konkretnem primeru ni mogoče uporabiti določb 919. člena ZOR, saj v tem sporu ne gre za obveznost zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe, pač pa za neposredno, na podlagi zakona (1. in 2. odstavek 941. člena ZOR) vzpostavljeno odškodninskopravno razmerje med oškodovancem in zavarovalnico odškodninsko odgovornega oškodovanca.
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved opravljanja dejavnosti
Če tožnik nima ustreznega dovoljenja za opravljanje dejavnosti, je to zadostna podlaga za ukrep tržnega inšpektorja o prepovedi opravljanja takšne dejavnosti (1. odst. 15. člena Zakona o tržni inšpekciji).
posebne operativne metode in sredstva - čas trajanja ukrepov - nedovoljeni dokazi
Zmotno je mnenje, da lahko traja ukrep tajnega opazovanja in sledenja z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje le šest mesecev. Po določilu 3. odstavka 49. člena ZPol lahko izvajanje ukrepov iz 1. odstavka tega člena traja največ tri mesece, iz tehtnih razlogov pa se lahko njihovo trajanje podaljša vsakokrat za tri mesece, za vsako podaljšanje pa se mora izdati pisna odobritev z obrazloženimi razlogi za podaljšanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22038
URS člen 23, 23/1.KZ člen 261, 261/4. KZ (1977) člen 191, 191/3. KZJ člen 95, 95/1-4.ZKP člen 420, 420/1-3, 420/2, 424, 424/1.
kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - zastaranje kazenskega pregona - sojenje v razumnem roku - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona
Obsojencu je obtožba očitala, da je protipravno premoženjsko korist pridobil obrtni zadrugi, torej ne sebi, kar ustreza kaznivemu dejanju zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 3. odstavku 191.
člena KZ-77. Po opisu kvalificirane oblike tega kaznivega dejanja (enako tudi sedanji 4. odstavek 261. člena KZ), pa je bil lahko za izvršitev kvalificirane oblike kaznivega dejanja storilec kriv le, če je protipravno premoženjsko korist pridobil sebi, ne pa drugemu.
Bistveni znak kaznivega dejanja izsiljevanja po 1. odstavku 172. člena KZ-77 je tudi nastanek škode, bodisi na premoženju oškodovanca, bodisi na premoženju koga drugega. Ker je v izreku pravnomočne sodbe povzeto le zakonsko določilo, in sicer "da je oškodovanec kaj storil v škodo svojega premoženja", ne da bi bila škoda konkretizirana in v katerem tudi ni opisano, kakšna premoženjska škoda naj bi oškodovancu nastala pri zamenjavi osebnih avtomobilov, niso podani vsi znaki kaznivega dejanja izsiljevanja. V tem primeru pa so podani vsi znaki kaznivega dejanja prisiljenja po 1. odstavku 61. člena KZ-77.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje revizije
S sodbo sodišča druge stopnje je postala pravnomočna prvostopenjska sodba samo glede zneska 507.538 SIT. Navedeni znesek, ki predstavlja vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ne presega 1.000.000 SIT, zato revizija ni dovoljena.
izločitev obvestila - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - upravičenci za vložitev zahteve
V skladu z določbo 3. odstavka 83. člena ZKP je bilo sodišče dolžno izločiti iz kazenskega spisa tudi zapis v kazenski ovadbi, v katerem je zajeto obsojenčevo stališče do kaznivega dejanja. Ker pa zahteva za varstvo zakonitosti ne obrazloži, kako naj bi kršitev določbe 3. odstavka 83. člena ZKP sploh vplivala na zakonitost izrečene pravnomočne sodbe, glede na določbo 1. odstavka 424. člena ZKP Vrhovno sodišče te kršitve ni moglo preizkusiti.
Obsojenčeva žena in hči nimata pravice do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti razen v primeru njegove smrti (1. odstavek 421. člena ZKP).
ZKZ člen 2 - 16, 107. ZUN člen 21, 50, 51. ZUS člen 73.
ukrep kmetijskega inšpektorja - prepoved uporabe kmetijskih zemljišč za drug namen
Uporaba kmetijskega zemljišča 1. območja za odlaganje odpadnih stvari, je kršitev določbe ZKZ, zato je dana podlaga za ukrepanje kmetijskega inšpektorja po 107. členu ZKZ. Na odločitev ne vplivajo pritožbene navedbe, da zemljišča niso tako kakovostna, da bi spadala v 1. območje in da tožnik ni vedel, da so razvrščena v 1. območje.
ZPP člen 343, 343/3, 352. ZUS člen 16, 77, 77/2-4.
obnova gozda - pravni interes za pritožbo - ničnost odločbe, če v njej ni naveden datum izdaje
Tožnik, ki je v celoti uspel s tožbo (izpodbijana upravna odločba je bila odpravljena in zadeva vrnjena v ponoven postopek), ne izkazuje več pravovarstvenega interesa za pritožbo. Nenavedba datuma v upravni odločbi pa ni ničnostni razlog po ZUP.
ukrep gozdarskega inšpektorja - prepoved paše v gozdovih
Če bi hoteli člani pašne skupnosti zakonito izvrševati zatrjevano služnostno pravico paše v gozdovih na planini, bi morala biti tudi ta služnostna pravica zapisana v gozdno-gojitvenem načrtu, ki pa za to planino še ni bil sprejet; zato velja splošna prepoved paše v tem gozdu.
Ker je na podlagi 2. odstavka 17. člena ZSKZ med tožečo stranko in Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS po samem ZSKZ nastalo zakupno razmerje, če do 30.6.1996 nista sklenila zakupne pogodbe, bi morala tožeča stranka na podlagi 7. člena ZKZ kot zakupnica obdelovati zakupljeno zemljišče kot dober gospodar. To pa zajema tudi redno vzdrževanje melioracijskih sistemov. Enako bi morala tožeča stranka ravnati tudi v primeru, če rok 30.6.1996 še ne bi potekel, saj takšno ravnanje od nje zahteva tudi 1. odstavek 17. člena ZSKZ.
ukrep kmetijskega inšpektorja - upravni spor - preizkus dejanskega stanja v okviru tožbenih navedb - tožbene novote
Pravilno je sodišče prve stopnje zavrnilo dokaze, ki jih je tožnica priložila šele tožbi in pri tem niti ni navedla, zakaj jih ni predložila že v upravnem postopku, saj po 3. odst. 14. člena ZUS v upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost to uveljavljati v postopku pred izdajo akta. Ker pa je tožnica v pritožbi navajala še nova dejstva in dokaze, ki jih v upravnem sporu ni navajala, je te pritožbeno sodišče zavrnilo na podlagi 1. odstavka 71. člena ZUS.
ukrep urbanističnega inšpektorja - izpolnitev ukrepa - obveznosti lastnika, prevzete s kupoprodajno pogodbo
Tožnik je kot lastnik, kar je nedvomno postal s kupoprodajno pogodbo, prevzel vse pravice in obveznosti v zvezi s kupljenim stanovanjem, torej tudi izpolnitev inšpekcijskega ukrepa po odločbi urbanističnega inšpektorja.
dovoljenost revizije - več tožnikov - navadno sosporništvo - vrednost spornega predmeta
Na tožeči strani nastopajo trije tožniki kot sosporniki, njihovi zahtevki pa se opirajo na isto dejansko in pravno podlago. V takšnih primerih subjektivne kumulacije na aktivni strani se pravica do revizije presoja na enak način, kot pri subjektivni kumulaciji zahtevkov na pasivni strani, to je po vrednosti vsakega zahtevka posebej (2. odstavek 41. člena ZPP).
Iz dejanskih ugotovitev, na katere je revizijsko sodišče vezano, izhaja, da ne v disciplinskem ne v sodnem postopku niso bile zatrjevane in ugotovljene posebne okoliščine iz 89. člena ZDR (1990). Zato ni bilo podlage za izrek najstrožjega disciplinskega ukrepa tožnici.
prenehanje delovnega razmerja - neuspešno opravljeno poskusno delo
Trajanje poskusnega dela ter spremljanje in ocenjevanje uspešnosti tega dela se določi v kolektivni pogodbi oziroma splošnem aktu (1. odstavek 16. člena ZDR (1990)). Zakon torej dopušča možnost, da se določena vprašanja uredijo v kolektivni pogodbi, ki je za delodajalca (in seveda tudi delavca), za katerega velja, obvezujoča in se lahko neposredno uporablja. Ni obveznosti in tudi potrebe ne, da bi delodajalec moral s kolektivno pogodbo že urejena vprašanja, povzemati še v svoje interne akte.