CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - SODSTVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00036128
ZPP člen 367, 367a, 367b, 374, 374/1. ZPP-E člen 122, 125, 125/3. ZUS-1 člen 11, 11/1, 22, 22/1, 83, 83-1. ZS člen 98, 106. URS člen 25.
direktna revizija - zavrženje revizije kot nedovoljene - uporaba pravil zpp - pravica do pravnega sredstva - zavrnitev pritožbe
"Direktna" revizija za upravne spore, v katerih so bile sodbe upravnega sodišča izdane po začetku uporabe ZPP-E, t.j. po 14. 9. 2017, po navedenem presečnem datumu ni več mogoča, saj so bile določbe, ki so to določale v ZUS-1 pred novelo ZPP-E, črtane, torej za vložitev direktne revizije ni več pravne podlage. Zato je irelevantno, da je materija spora pritožnikova davčna obveznost iz leta 2008 do 2010, saj je relevantno le, kdaj se je postopek pred upravnim sodiščem pravnomočno končal.
ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 31, 31/1, 36. ZSS člen 24, 24/3, 28, 28/1, 32, 32/2, 32/3, 34a, 34a/1, 34a/3, 34a/4. ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/2, 40, 40/3, 64, 64/1, 64/1-4. ZUP člen 6, 6/2.
napredovanje sodnika v višji naziv - Sodni svet - prosta presoja Sodnega sveta - hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv - pogoji za hitrejše napredovanje - izpolnjevanje pogojev za hitrejše napredovanje - raven nadpovprečnosti - odločanje po prostem preudarku - kriteriji
Sodni svet je s stališčem, da se za napredovanje po četrtem odstavku 34.a člena ZSS zahteva sodnikova nadpovprečnost na izrazito višjem nivoju, prekoračil meje prostega preudarka.
Ker je hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv na istem sodniškem mestu ena od (kasnejših) stopenj kariernega napredovanja sodnikov, tako napredovanje lahko pridobi le sodnik, ki je v svoji dotedanji sodniški karieri izpolnil pogoje za druge (predhodne) oblike napredovanja, ki jih predvideva ZSS, med drugim tudi napredovanje na položaj svetnika, ki pomeni enega izmed formalnih pogojev za napredovanje po četrtem odstavku 34.a člena ZSS. Zato zahteva Sodnega sveta, ki je izražena v (načelnem) stališču, da se pri napredovanju po četrtem odstavku 34.a člena ZSS upoštevajo rezultati sodnikovega dela skozi celotno sodniško kariero, ni niti logična niti smiselna in nasprotuje sistematiki napredovanja, kot jo vzpostavlja že zakon.
Zakonodajalec je z uzakonjenjem določnih kriterijev v četrtem odstavku 34.a člena ZSS že sam zožil manevrski prostor za uporabo prostega preudarka. Iz tega sledi, da glede sodnika, ki izpolnjuje formalne kriterije, velja močna domneva o utemeljenosti hitrejšega napredovanja v višji sodniški naziv. Namen uporabe prostega preudarka pri odločanju o obravnavani vrsti sodniškega napredovanja je v oceni, ali obstaja pozitivna prognoza sodnikovega kariernega napredka v smislu strokovnosti, delovnih sposobnosti in zmožnosti izpolnjevati vodstvene funkcije.
Posebna narava dela - delo na projektih, ki so po naravi stvari namenjeni delovanju sodstva kot celote - sama po sebi ni ovira za napredovanje v višji sodniški naziv.
ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 36. ZSS člen 24, 24/3, 28, 32, 32/2, 34a, 34a/1, 34a/4, 34a/5, 34a/5-1, 34a/5-3. ZUS-1 člen 27, 27/2, 40, 40/3, 64, 64/1, 64/1-4.
napredovanje sodnika v višji naziv - Sodni svet - prosta presoja Sodnega sveta - hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv - pogoji za hitrejše napredovanje - izpolnjevanje pogojev za hitrejše napredovanje - raven nadpovprečnosti - kriteriji
Določbo četrtega odstavka 34. a člena ZSS je treba razlagati na način, da je zgornja meja nadpovprečnosti določena z izpolnjevanjem pogojev za neposredno višje sodniško mesto, kar pomeni, da mora Sodni svet v postopku opraviti presojo primernosti kandidata za višji sodniški naziv z vidika vseh meril, ki jih določa 28. člen ZSS. Ovire za napredovanje v višji sodniški naziv pa nikakor ne sme pomeniti niti posebna narava dela (kot v obravnavanem primeru delo na triaži) niti delo na projektih, zlasti, če gre za dela, ki prispevajo k uspešnosti konkretnega sodišča ali celo sodstva kot celote. S takšno naravo dela se namreč v celoti uresničuje zakonodajalčev namen ureditve sistema napredovanj sodnikov.
Sodni svet poudarja, da v postopkih odločanja o napredovanju v višji sodniški naziv sodnikovo nadpovprečnost pri presoji utemeljenosti napredovanja presoja z vidika dela skozi celotno sodniško kariero, kar pa ni niti logično niti ni smiselno. Starejše ocene dela so namreč že utemeljile napredovanje na položaj svetnika, ki pomeni enega od formalnih pogojev za napredovanje po četrtem odstavku 34. a člena ZPP, kar torej pomeni, da je bilo predhodno delo sodnika pri napredovanjih dejansko že upoštevano.
ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 36. ZSS člen 24, 24/3, 28, 32, 32/2, 32/3, 34a, 34a/1, 34a/3, 34a/4, 34a/5. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-4, 64/3.
napredovanje sodnika v višji naziv - Sodni svet - prosta presoja Sodnega sveta - hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv - pogoji za hitrejše napredovanje - izpolnjevanje pogojev za hitrejše napredovanje - raven nadpovprečnosti
Načelno stališče sodnega sveta, ki zahteva izkaz očitne nadpovprečnosti tožnika, v okoliščinah konkretnega primera nasprotuje namenu zakonodajalca in ne more biti podlaga za utemeljitev neizpolnjevanja pogojev za hitrejše napredovanje.
Zakon o sodnem svetu (2017) (ZSSve) člen 36, 36/1, 36/2, 36/5, 29. ZUS-1 člen 27, 27/1-127/1-2, 27/3. ZUP člen 9, 9/2, 35, 36, 237, 237/2. ZSS člen 16, 16/3, 16/4, 16/5, 18, 18/7, 28. URS člen 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
imenovanje na sodniško mesto - Sodni svet - izločitev člana Sodnega sveta - nepristranskost odločanja - videz nepristranskosti - pravica do izjave - kriteriji za izbiro - mnenje predsednika sodišča - pravica do enakega obravnavanja - diskrecijska pravica
Izbirni postopek ne omogoča kandidatom, da nasprotujejo dejstvom in izpodbijajo dokaze, ki jih je k svoji kandidaturi predložil drug kandidat, oziroma ki se nanašajo na drugega kandidata. Pravica do izjave se nanaša le na dejstva, ki se tičejo njegove kandidature, kar jasno izhaja iz tretjega odstavka 16. člena ZSS.
Bistvo odločitve o izbiri ni vrednostno ocenjevanje izbranega kandidata glede na ostale (neizbrane) kandidate, temveč celovita argumentirana predstavitev kandidata, ki ga Sodni svet predlaga v imenovanje. Odločitev o izbiri zato ni matematična operacija, pač pa rezultat celovite ocene strokovnih in osebnostnih lastnosti kandidata, ki jo Sodni svet sprejme v, kot že navedeno, večfaznem postopku s kvalificirano (dvotretjinsko) večino glasov vseh članov.
ZBPP člen 2, 2/3, 27, 27/1, 28, 31a, 34, 34/2. ZUS-1 člen 12, 12/3. ZDSS-1 člen 7, 7/1-7.
spor o pristojnosti med Upravnim sodiščem RS in Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani - brezplačna pravna pomoč - vsebina prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do socialnih prejemkov - pristojnost delovnega in socialnega sodišča
Za odločitev v sporu o pristojnosti med Upravnim sodiščem RS in Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani v zvezi z odločanjem o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči je bistveno, za kakšno vrsto zadeve prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč.
Za odločanje o sporu zaradi priznanja pravice do občinske denarne socialne pomoči je pristojno socialno sodišče, posledično pa je za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči v socialnem sporu pristojna Strokovna služba za BPP Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.
ZS člen 61, 71. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - letni razpored dela sodnikov - razporeditev sodnikov - trajanje - pristojnost za odločanje - učinek odločbe
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je Upravno sodišče stvarno pristojno za odločanje v sporih glede razporeditev okrajnih sodnikov na sojenje iz pristojnosti okrožnega sodišča po 71. členu ZS? In če, ali brez predhodno izvedenega postopka presoje letnega razporeda dela in ali je za veljavnost take razporeditve potreben še akt predsednika sodišča ter ali lahko skupna razporeditev v skladu s petim odstavkom 71. člena ZS brez izjeme traja skupno največ tri leta?
ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 36. ZSS člen 24, 24/3, 28. ZUS-1 člen 27, 27/2, 40, 40/3.
napredovanje sodnika v višji naziv - Sodni svet - odločanje po prostem preudarku - hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv - ocena sodniške službe - nadpovprečna delovna uspešnost - pravica do izjave - obseg sodne kontrole
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je treba Sodnemu svetu zato, da lahko uresničuje svojo ustavno vlogo in preko nje prevzema svoj del odgovornosti za stanje v sodstvu, priznati pristojnost, da odloči, kateri kriteriji ocenjevanja iz 28. člena ZSS so pomembnejši oziroma imajo večjo težo z vidika zahtev sodniškega dela in funkcije, ki jo sodnik opravlja kot nosilec sodne oblasti. Vrhovno sodišče na tem mestu dodaja, da je iz povsem enakih razlogov treba Sodnemu svetu priznati tudi pristojnost za sprejem načelnega stališča, da mora biti za napredovanje v višji sodniški naziv, pri katerem se sodniku po 34a. členu ZSS lahko naloži tudi odgovornejše in težje naloge, v oceni, da sodnik izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje, njegova uspešnost in strokovnost izkazana izrazito (očitno) nadpovprečno.
Ker Sodni svet RS o napredovanju sodnikov odloča po prostem preudarku, je obseg sodne kontrole v upravnem sporu omejen na to, ali je njegovo oceno mogoče sprejeti kot razumno in zato zakonito. Po oceni Vrhovnega sodišča povzeti razlogi izkazujejo, da izpodbijana odločitev Sodnega sveta RS ni očitno nerazumna, arbitrarna ali diskriminatorna. Sodni svet RS je obrazložil kakšen standard nadpovprečnosti zahteva za posamezno obliko napredovanja in zakaj, nato pa je z ugotovitvami iz tožničine ocene sodniške službe utemeljil, zakaj po njegovi oceni tožnica kljub nedvomno izkazani nadpovprečnosti standarda za napredovanje v višji naziv ni dosegla. Širši materialnopravni preizkus odločitve o stopnji izpolnjevanja kriterijev iz 28. člena ZSS, sprejete po prostem preudarku, pa je izključen.
ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 36, 36/1, 39, 39/1, 43, 44, 44/1. ZUS-1 člen 1, 2, 2/1, 17, 17/1, 17/3, 18, 18/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZSS člen 81.
Sodni svet - disciplinska odločba - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija za vložitev tožbe v upravnem sporu - tožilec - disciplinski tožilec - zavrženje tožbe - pomanjkanje aktivne legitimacije za tožbo
Po ZUS-1 je le Državno odvetništvo aktivno legitimirano za vložitev tožbe v primeru, ko je z upravnim aktom domnevno kršen zakon v škodo javnega interesa. V upravnem sporu sicer lahko v javnem interesu kot tožniki nastopajo tudi drugi subjekti (npr. nevladne organizacije glede varstva okolja), vendar aktivno legitimacijo (ob pogoju, da so sodelovali v postopku izdaje izpodbijanega akta) tem subjektom dajejo materialnopravni predpisi (npr. Zakon o varstvu okolja).
Po presoji Vrhovnega sodišča takega upravičenja za vložitev tožbe v upravnem sporu ZSSve disciplinski tožilki ne daje. Določba 43. člena tega zakona predstavlja le splošno podlago za uveljavljanje sodnega varstva zoper odločitev disciplinskega sodišča. Čeprav nobene od strank disciplinskega postopka pri tem ne izključuje, pa - upoštevaje navedeno opredelitev tožnika po ZUS-1 - disciplinskemu tožilcu, kot stranki disciplinskega postopka, ki varuje javni interes, tudi ne daje izrecnega pooblastila za vložitev tožbe v upravnem sporu v primeru nestrinjanja z odločitvijo disciplinskega sodišča. Po presoji Vrhovnega sodišča bi zato razlaga, po kateri bi bil disciplinski tožilec kljub temu aktivno legitimiran za vložitev tožbe v upravnem sporu, nedovoljeno obšla izrecno določbo prvega odstavka 18. člena ZUS-1.
URS člen 22, 23. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52. ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 1.
dopuščena revizija - Sodni svet - imenovanje na sodniško mesto - nepristranskost odločanja - prekluzija navajanja dejstev in dokazov - pošten postopek
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali se lahko kriteriji in vodila, glede zahteve po nepristranskem odločanju sodišč na podlagi prvega odstavka 23. člena Ustave RS, v celoti in brez ustrezne razlage upoštevajo za odločanje organov, ki niso sodišča, torej brez upoštevanja narave, organizacije, sestave in položaja organa, ki odloča, ter narave postopka, v katerem le-ta odloča?
Ali se lahko ugovor o nepristranskosti organa ter dejstva in dokaze v zvezi z njim (tj. ugovor obstoja procesne predpostavke in procesnopravni dejanski stan) v nasprotju s tretjim odstavkom 20. člena in 52. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) prvič uveljavlja v tožbi zoper dokončno odločitev upravnega organa, ne da bi stranka izkazala, da jih ni mogla navajati že v postopku pred izdajo izpodbijanega akta, ali pa se navedeni določili uporabljata le za nova dejstva in dokaze v zvezi s samo vsebino upravne zadeve (tj. materialnopravne ugovore in dejanske stanove)?
Sodni svet - dodelitev sodnika - uveljavljanje svoje pravice ali pravne koristi - zavrženje tožbe
Sodišče tožbo zavrže, če ugotovi, da tožnik v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi. Gre za primere, ko tožnik ne varuje lastnega pravnega položaja, temveč pravice ali pravne koristi koga drugega oziroma splošne interese. Tedaj tožnik ne potrebuje pravnega varstva sodišča, saj sam ne uveljavlja lastne prizadetosti, tako da upravni spor za njegovo varstvo ni potreben in zato nima ustrezne procesne legitimacije.
ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 31, 31/1, 36, 36/5. ZUS-1 člen 27, 27/1-2, 27/3. ZUP člen 9, 146, 146/4, 237, 237/2-3. URS člen 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZSS člen 16, 16/3.
imenovanje na mesto vrhovnega sodnika - tožba zoper predlog sodnega sveta - zakonitost postopka izbire - pravica do izjave v postopku - načelo zaslišanja strank - ni upravna zadeva - smiselna uporaba določb ZUP
Smiselna uporaba določb ZUP v postopku pred Sodnim svetom, pomeni okoliščinam konkretnega primera prilagojeno uporabo teh določb, ki kar najbolj ustreza naravi in namenu ter posebnostim posameznega instituta in področja, na katerem se uporablja, zato je tudi določbo 9. člena ZUP (načelo zaslišanja strank) treba uporabiti smiselno in ne neposredno.
V postopku izbire na mesto Vrhovnega sodnika, izostanek vročitve mnenje sodnikov civilnega oddelka Vrhovnega sodišča neizbranemu kandidatu, ne pomeni, da je bil izbirni postopek nezakonit.
Mnenje oddelka o kandidatih ni predvideno z nobenim od predpisov, ki urejajo postopek izvolitve oziroma imenovanja sodnikov, je pa v praksi običajno in uveljavljeno. Ni ga mogoče primerjati z mnenjem predsednika sodišča o ustreznosti kandidata, saj je njegovo mnenje v Zakonu o sodniški služib (ZSS) predvideno kot obvezno, prav tako pa je obvezna njegova vročitev kandidatu, ki lahko poda pripombe.
Sodni svet je tožnico seznanil z zaključkom mnenja, ni pa ji ga bil dolžan vročiti in ji tudi ni bil dolžan omogočiti, da se izjavi o tistem delu mnenja, ki se nanaša na opis kvalitet stranke z interesom (kasneje izbranega kandidata).
ZSS člen 74, 74/1, 74/2, 76. ZUS-1 člen 7, 33, 36, 36/1-2, 65. ZUP člen 42, 42/1, 207, 207/2. ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 36, 36/1.
prenehanje sodniške službe - prenehanje sodniške funkcije - odločba sodnega sveta - dopolnilna odločba
Tožba na dopolnitev odločbe Sodnega sveta ne izpolnjuje pogojev za meritorno obravnavo.
V upravnem sporu sodišče ni pristojno za dopolnitev ali dopolnjevanje odločbe Sodnega sveta.
Pomanjkljivosti, ki jo stori upravni organ, če ne odloči o vseh vprašanjih, ki so predmet postopka, ni mogoče odpraviti z odločitvijo sodišča v upravnem sporu.
ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 33, 36, 36/1. ZUS-1 člen 2. ZPKSMS člen 3, 6, 7.
upravni akt - dovoljenost upravnega spora - Sodni svet - imenovanje na sodniško mesto - obrazložitev predloga - mnenje - zavrženje tožbe - kandidatura za sodnika mednarodnega sodišča
Sodni svet RS v postopku predlaganja in izvolitve kandidatov za sodnike mednarodnega sodišča poda le mnenje in ne opravi izbire med kandidati, zato ne gre za vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika.
Zakon o sodnem svetu (ZSSve ) (2017) člen 37, 37/3, 39, 39/1, 45, 45/4, 45/2.
sodnik - sodniška služba - suspenz - disciplinski postopek - ločenost postopkov - hujša disciplinska kršitev - javno zaupanje - osebna integriteta - začetek postopka - predlog za presojo ustavnosti
Pri disciplinskem postopku in postopku zaradi izreka suspenza iz četrtega odstavka 45. člena ZSSve gre za dva ločena postopka, ki imata različno pravno naravo in zato tudi različen tek, ki sta v pristojnosti različnih organov, pri čemer pa ima tožnik v obeh samostojno pravno sredstvo. Odločitev o suspenzu lahko izpodbija iz razloga, da očitki, ki so bili v izpodbijani odločbi o suspenzu predstavljeni, nimajo ustreznega značaja in teže, pri čemer pa se bo njihova utemeljenost presojala v ločenem disciplinskem postopku (z dokončno odločitvijo pristojnega organa). Izrek suspenza torej ne temelji na presoji utemeljenosti očitanih disciplinskih kršitev, temveč na presoji, ali so očitki (utemeljeni ali ne) takšnega značaja in teže, da narekujejo izrek suspenza zaradi zasledovanja cilja zaupanja javnosti v sodstvo in varstva njegovega ugleda.
Suspenz je sicer povezan z disciplinskim postopkom, saj brez uvedenega disciplinskega postopka njegov izrek po ZSSve ni mogoč. ZSSve uvedbo disciplinskega postopka in možnost začasne odstranitve iz sodniške službe veže na vložitev neposrednega predloga za izrek disciplinske sankcije. To pomeni, da je bil v konkretnem primeru disciplinski postopek zoper tožnika uveden z vložitvijo predloga za izrek disciplinske sankcije, četudi mu ta predlog (še) ni bil vročen. S tem so bili namreč izpolnjeni formalni pogoji za izrek suspenza.
ZSS člen 24, 24/3, 28. ZUS-1 člen 63, 63/1, 59, 59/1. Merila za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe (2017) člen 5, 7, 7/1.
odločba sodnega sveta - ocena sodniške službe - hitrejše napredovanje - predlog stranke - razveljavitev - pogoji za hitrejše napredovanje - merila - mnenje - obrazloženost odločbe
Pri odločanju o hitrejšem napredovanju sodnika v plačnih razredih Sodni svet ni vezan na oceno sodniške službe personalnega sveta, še toliko manj pa na mnenje oddelka sodišča, ki obravnava pravna sredstva zoper odločbe ocenjevanega sodnika. To pa ne pomeni, da ocene sodniške službe in mnenja Sodni svet pri svojem odločanju ne sme upoštevati. Poleg statističnih podatkov npr. o obsegu opravljenega dela, doseženi stopnji pravilnosti in zakonitosti sodnikovega odločanja, ugotovljeni v postopkih s pravnimi sredstvi, pravočasnosti pisne izdelave sodnih odločb itd. lahko delovne sposobnosti, predvsem pa strokovno znanje in s tem kakovost odločanja sodnika, ocenijo sodniki, ki odločajo o pritožbah zoper odločbe ocenjevanega sodnika. Ti imajo vpogled v sodnikovo sposobnost strukturiranega dela in analitičnega razmišljanja, obseg strokovnega znanja s področja dela, sposobnost pisnega izražanja itd. Poleg sodnikov instančnega sodišča lahko strokovnost sodnikovega dela oceni tudi personalni svet z vpogledom v največ deset sodnih spisov v zadevah, ki jih je reševal ocenjevani sodnik in v katerih je bil postopek pravnomočno končan v ocenjevalnem obdobju.
ZUS-1 člen 11, 12, 12/1, 15. ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 19, 21, 21/2, 22, 36, 36/1, 36/2. ZVDZ člen 109.
Sodni svet - varstvo volilne pravice - spor o pristojnosti - volilni spor - volitve sodnikov v Sodni svet - spor o pristojnosti med Upravnim in Vrhovnim sodiščem
Spor v zvezi z volitvami sodnikov v Sodni svet Republike Slovenije je po vsebini volilni spor. Vendar pa ni za odločanje o vseh sporih v zvezi z volitvami, ki so v pristojnosti sodišča, pristojno Vrhovno sodišče.
Splošno pravilo je, da na prvi stopnji v upravnih sporih odloča upravno sodišče, če zakon ne določa drugače.
Pristojnosti Vrhovnega sodišča za odločitev v tej zadevi ni mogoče utemeljiti niti na ZSSve ne na ZUS-1 ali drugem zakonu. Ob odsotnosti predpisa, ki bi določal pristojnost Vrhovnega sodišča, pa je, glede na procesno gradivo, razpoložljivo ob odločanju o kompetenčnem sporu, lahko za vsako odločitev v konkretnem primeru, procesno ali vsebinsko, pristojno le Upravno sodišče.
ZSS člen 29, 33, 33/1, 74. URS člen 156. ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 34, 36. ZPP člen 70, 70/5, 71, 71/1. ZUS-1 člen 65, 65/1-2. ZUP člen 9,9/1.
Sodni svet - prenehanje sodniške funkcije - pravica do nepristranskega sodnika - zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti - pravica do izjave - načelo zaslišanja strank - zaslišanje kot dokazno sredstvo - rok za izdajo odločbe - načelo sorazmernosti - kriteriji za oceno sodniške službe - negativna ocena sodniške službe - polje proste presoje - obseg sodne presoje
Načela sorazmernosti izrečenih ukrepov ni mogoče uporabiti, kadar izvedeni postopek ocene sodniške službe pokaže na takšne in tolikšne pomanjkljivosti pri opravljanju sodniškega dela, zaradi katerih ocenjevani sodnik ne dosega niti minimalnih zahtevanih standardov strokovnosti.
Ocena o neustrezanju sodniški službi se sprejme le izjemoma, ob posebej utemeljenih razlogih. Predstavlja skrajni ukrep, ki se uporablja restriktivno, v primerih, ko je v postopku ocenjevanja sodnika sprejet neizogiben zaključek, da sodnik ni (več) sposoben opravljanja sodniške funkcije niti v skladu z objektivno presojenim minimalnim sprejemljivim standardom.
Sodni svet pri strokovni oceni sodniškega dela uživa določeno polje proste presoje, katere kriterije oceni kot pomembnejše oziroma jim da večjo težo z vidika zahtev sodniškega dela in funkcije in so pri celostnem vrednotenju večjega pomena kot drugi kriteriji ter zato pretehtajo morebitno sodnikovo ustreznost po manj pomembnem kriteriju.
Presoja pravilnosti in zakonitosti akta toženke o potrditvi negativne ocene in posledični ugotovitvi prenehanja sodniške funkcije tako ne zajema presoje primernosti strokovne ocene, pač pa „zgolj“ presojo (v okviru tožbenih očitkov), ali je toženka pravilno uporabila kriterije iz 29. člena ZSS in je zato njeno oceno mogoče sprejeti kot razumno in zakonito.
Vprašanje št. 1 glede vezanosti upravnega organa v ponovljenem postopku na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, je splošno in odgovor nanj izhaja iz ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča.
Vprašanje št. 2 ni izpostavljeno na zahtevani način, iz jasnih določb v času odločanja veljavnega ZSS pa dolžnost Sodnega sveta ali personalnih svetov upoštevati „sorazmernost“ pri izdelavi ocene sodniške službe glede na naravo postopka ne izhaja, ker v obravnavani zadevi izpodbijana odločitev ni bila izdana v disciplinskem postopku.
Vprašanje št. 3 se nanaša na upravni postopek, presoja pravil upravnega postopka pa ni predmet revizijske presoje.
Odgovor na vprašanji št. 4 in 5 izhaja iz jasnih zakonskih določb. ZSS namreč navaja kriterije, ki morajo biti (vsi) upoštevani pri izdelavi ocene sodniške službe, indikatorji pa so našteti (le) primeroma.
Če revident zatrjuje neenotno sodno prakso sodišča prve stopnje, mora najprej pravilno izpostaviti pomembno pravno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v zadevi.
Revidentka s svojimi navedbami zelo hudih posledic izpodbijane odločitve ni izkazala. Z njimi zgolj izraža, da želi opravljati sodniško funkcijo, ki pa jo je opravljala manj kot šest let in je po lastnih navedbah ne opravlja že od maja 2013 ter je spremenila svojo poklicno pot. Zato ne more uspeti niti s sklicevanjem na kršitev ustavne pravice iz 49. člena Ustave RS. Morebitna kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pa ni posledica v tem upravnem sporu izpodbijanega akta.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. ZSS člen 29, 29/1-2, 31, 32, 32/1-1, 33.
dovoljenost revizije - prenehanje sodniške službe - negativna ocena sodniške službe - Sodni svet - zelo hude posledice niso izkazane - ni pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve
Iz določbe prvega odstavka 31. člena (prej veljavnega) ZSS ne izhaja zakonska dolžnost, da mora upravičeni predlagatelj zahtevo za izdelavo predčasne ocene sodniške službe (pisno) obrazložiti. Ker pa gre pri taki oceni za odstop od pravila, po katerem se ocena sodniške službe izdela vsaka tri leta, mora za tako odločitev obstajati objektivni razlog.
Vprašanje št. 2 izhaja iz napačne predpostavke, da so bili z izpodbijano odločitvijo Sodnega sveta vsebinsko spremenjeni zaključki iz preteklih ocen revidentkine sodniške službe. S povzemanjem načina ravnanja revidentke v preteklih obdobjih namreč v pretekle ocene ni bilo poseženo.
Vprašanje št. 3 temelji na napačni predpostavki, da je Sodni svet spremenil oceno sodniške službe personalnega sveta, kar se ni zgodilo in iz izpodbijane sodbe tudi ne izhaja stališče, da bi Sodni svet to smel storiti.
Vprašanje št. 4 ne nanaša na obravnavano zadevo, saj izpodbijana odločitev Sodnega sveta ne temelji le na enem izmed pri kriteriju delovne sposobnosti primeroma navedenih indikatorjev.
Vprašanje št. 5 ni pomembno pravno vprašanje, saj prekluzija sama po sebi ni v neskladju z URS.
Odgovor na vprašanje št. 6 izhaja iz jasnih določb tedaj veljavnega ZSS, ki posebej ureja postopek ocenjevanja sodniškega dela (tudi kriterije) in posebej disciplinske postopke. Vprašanje razmerja med eno in drugo podlago za prenehanje sodniške funkcije na podlagi zakona ni predmet tega upravnega spora.
Z vprašanjem št. 7 revidentka ne zatrjuje odstopa sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi od sodne prakse Vrhovnega sodišča, temveč odstop Sodnega sveta od stališč Vrhovnega sodišča. Glede sklicevanja sodišča prve stopnje na razloge v izpodbijanem upravnem aktu obstaja ustaljena sodna praksa Vrhovnega sodišča,od katere pa sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi tudi ni odstopilo.
Revidentka s svojimi navedbami zelo hudih posledic izpodbijane odločitve ni izkazala. Prenehanje sodniške funkcije na podlagi prvega odstavka 33. člena ZSS oziroma posledična izguba zaposlitve sama zase še ne pomenita zelo hudih posledic, saj revidentki ne preprečujeta opravljati drugega izobrazbi primernega dela, za druge zatrjevane posledice pa revidentka ni predložila nobenih dokazov