dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - imenovanje predsednika okrožnega sodišča
Revident na zahtevani način izpostavlja le vprašanje kršitve 75. člena ZUP v zvezi s Poslovnikom Sodnega sveta. Ta kršitev se nanaša na pravilnost in zakonitost postopka izdaje izpodbijanega upravnega akta, kar pa ni predmet revizijske presoje, zato zgolj iz tega razloga revizije ni mogoče dovoliti. Kakšnega drugega pravnega vprašanja, ki bi bilo pomembno za obravnavano zadevo, pa revident v reviziji ne izpostavi na zahtevani način. Zato tudi ne more uspeti s trditvijo o različnih stališčih sodišča prve stopnje, ki naj bi jih v tej zadevi sprejelo v sodbi, izdani v prejšnjem postopku in v izpodbijani sodbi.
V primeru prvostopenjskega upravnega spora zoper dejanje, ki posega v ustavni položaj tožnika (4. člen ZUS-1), je glavna obravnava temeljna za ugotovitev upoštevnega dejanskega stanja tudi z vidika zahtev 23. člena Ustave.
Iz 22. člena Ustave skladno z načelom pravne države (2. člen Ustave) tudi izhaja, da se lahko pravice ali obveznosti oziroma pravni položaj posameznika spremenijo samo na podlagi zakonitega posamičnega in konkretnega akta, ki je bil izdan v zakonsko predpisanem postopku.
ZSS o potrditvi negativne ocene sodniške službe izrecno predvideva izdajo ugotovitvene odločbe (76. člen), ne da bi podrobneje opredelil, v katerem trenutku mora biti izdelana in določil njeno obliko. Tudi Poslovnik sodnega sveta posebnih določb o obliki odločitev v posamičnih in konkretnih zadevah ne vsebuje. Zato se morajo glede tega vprašanja smiselno uporabiti določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek (27. člen Poslovnika Sodnega sveta).
Glede na potrebo po ustavno skladni razlagi razmerja med 74. in 76. členom ZSS bi po presoji Vrhovnega sodišča moral Sodni svet o potrditvi negativne ocene sodniške službe odločiti z aktom v obliki ugotovitvene odločbe ob smiselni uporabi ZUP. Na podlagi ZSS bi torej Sodni svet negativno oceno sodniške službe pritožnice moral potrditi tako, da bi že ob glasovanju na svoji seji sprejel sklep v obliki upravne odločbe ob smiselni uporabi določb ZUP, ki urejajo zahteve glede oblike in sestavnih delov odločbe.
Glede na zahtevo po ustavno skladni interpretaciji ZSS ima zoper odločitev Sodnega sveta o potrditvi negativne ocene sodniške službe, ki povzroči pravne učinke v razmerju do sodnika, le-ta pravico do sodnega varstva v upravnem sporu, čeprav ni izdana v predpisani obliki ugotovitvene odločbe.
ZSS člen 1, 4a., 33, 74, 74/1, 74/1-7, 74/3. ZJU člen 160. Zakon o funkcionarjih člen 17, 18.
prenehanje sodniške službe - prenehanje delovnega razmerja sodniku - sodni svet - pravice sodnika po prenehanju sodniške funkcije
Obstoj sodniške službe oziroma službenega razmerja sodnika je vezan na sodniško funkcijo. Ko ta preneha, preneha tudi službeno razmerje oziroma sodniška služba.
Glede sodnikovih pravic in obveznosti v zvezi s sodniško službo, ki niso urejene z ZSS se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo delovna razmerja.
Tožnica ni bila v delovnem, pač pa v službenem razmerju in s toženo stranko ni imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Med zaposlenim in delodajalcem obstaja pogodbeni odnos, ki nastane s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, službeno pa je razmerje, ki nastane na podlagi odločbe pristojnega organa, ki sodnika izvoli v funkcijo in na položaj. Zato sodnik kot funkcionar ni v enakem položaju kot zaposlena oseba, za katero se uporabljajo določbe ZJU o prenehanju pogodbe o zaposlitvi in v tem ni nobenega nedopustnega razlikovanja. Sodnikov položaj je že v izhodišču drugačen od položaja zaposlenega javnega uslužbenca, zato je razlikovanje med prenehanjem službenega razmerja sodnika in prenehanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca utemeljeno.
ZUS-1 člen 2, 40, 40/3, 83, 83/4. ZSS člen 21.a, 28, 29. ZUP člen 4, 214. Ustava RS člen 22, 23, 49, 49/3.
imenovanje vrhovnega sodnika - obvestilo o neizbiri ni upravni akt - učinkovito sodno varstvo zoper odločitev o izbiri - ureditev institucije Sodnega sveta - Sodni svet kot organ sui generis - „diskrecijska“ narava odločanja - obseg obrazložitve odločitve Sodnega sveta - dovoljenost revizije - pravni interes za revizijo - izboljšanje pravnega položaja - zavrženje revizije
Obvestilo o neizbiri ni upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1 v zvezi s prvim stavkom prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Zoper obvestilo o neizbiri sodno varstvo v upravnem sporu tudi ni izrecno določeno v ZSS, da bi lahko bilo predmet presoje v upravnem sporu na podlagi drugega stavka prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Učinkovito sodno varstvo je neizbranemu kandidatu zagotovljeno preko tožbe zoper odločitev o izbiri izbranega kandidata.
Zakonska zahteva po obrazloženosti obvestila o neizbiri, ki je odraz transparentnosti celotnega postopka, ne more spremeniti dejstva, da s tem obvestilom ni bilo odločeno o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi prijavljenega, a neizbranega kandidata, temveč je odločitev, s katero se posega v pravice oziroma pravne koristi teh kandidatov, vsebovana v predlogu za imenovanje oziroma izvolitev, torej v odločitvi o izbiri. Neizbrani kandidati imajo namreč v postopku izbire na razpisano sodniško mesto pravico, da se pod enakimi pogoji z drugimi potegujejo za zasedbo tega položaja, nimajo pa pravice biti nanj izbrani.
V primeru, ko Sodni svet izbere drugega kandidata, oba akta, tako odločitev o izbiri kot obvestilo o neizbiri, dejansko vsebinsko pomenita celoto, saj je z izbiro posameznega kandidata po naravi stvari vedno odločeno tudi o neizbiri ostalih kandidatov.
Z vidika pravice do učinkovitega sodnega varstva za neizbrane kandidate je ključno, da jim je zagotovljeno sodno varstvo zoper odločitev o izbiri, iz katere mora izhajati, da predlagani kandidat izpolnjuje vse zakonske pogoje in kriterije za opravljanje sodniške funkcije, razvidni pa morajo biti tudi vsebinski razlogi, ki utemeljujejo izbiro tega kandidata.
Posebnost ureditve institucije Sodnega sveta, avtonomnost njegovega položaja in funkcija, ki jo ima v sistemu državne oblasti, opredeljujejo obliko njegovega odločanja (določeno polje lastne presoje) in ožji obseg obrazložitve odločitev, njegova sestava (sodniki in drugi pravniki) ter način odločanja (odločitev o izbiri se sprejme z dvotretjinsko večino vseh članov), pa bistveno prispevata k objektivnosti in prepričljivosti njegovih odločitev. Le na podlagi takšnega načina odločanja in standarda obrazložitve lahko Sodni svet učinkovito udejanja svojo vlogo v sistemu organizacije državne oblasti in prevzema svoj del odgovornosti za kvaliteto sodstva. Delovanje takšnega sistema pa nujno predpostavlja tudi zaupanje v institucijo Sodnega sveta in posledično v njegove odločitve, da z vidika varstva javnega interesa izbere najprimernejše kandidate za sodniška mesta.
Bistvo odločitve o izbiri ni vrednostno ocenjevanje izbranega kandidata glede na ostale (neizbrane) kandidate, temveč celovita in argumentirana predstavitev kandidata, ki se ga predlaga v imenovanje in ki je bila v obravnavanem primeru ustrezno opravljena v skladu s kriteriji iz 29. člena ZSS.
Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka (tudi v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi) izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki jo brez tega ne bi mogel doseči. Revident nima pravnega interesa, če se njegov pravni položaj, tudi če z revizijo uspe, ne more izboljšati.
dovoljenost revizije - prenehanje sodniške službe - pomembno pravno vprašanje - revizija Sodnega sveta - trditve neustrezne zakonske ureditve - neizpostavljeno vprašanje - odpravljena izpodbijana odločba vrnjena v ponovni postopek
Četudi Vrhovno sodišče (če bi sprejelo revidentove argumente o njegovem posebnem položaju in da upravno sodišče ne more meritorno odločiti) ne bi revizije zavrglo, ker bi odstopilo od svoje ustaljene sodne prakse, da revizijo zavrže, kadar sodišče prve stopnje vrne zadevo toženi stranki v ponoven postopek, to namreč še ne bi pomenilo, da je revizija zaradi tega dovoljena sama po sebi in da revidentu ni treba izkazati siceršnjih razlogov za dovoljenost revizije. Teh razlogov (za dovoljenost revizije) pa tožena stranka ne navaja.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/4. ZPP člen 86, 86/4, 367č. ZS člen 19, 28, 28a, 28a/4. Poslovnik Sodnega sveta člen 7, 7/1, 7/2, 10-4.
dovoljenost revizije - revizija tožene stranke - Sodni svet - podpredsednik Sodnega sveta - zakoniti zastopnik tožene stranke - pooblastilo za vložitev revizije - dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu - pomembna pravna vprašanja niso izpostavljena na zahtevani način - zavrženje revizije
Revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice. Te pravice med drugim nima oseba, ki vloži revizijo za stranko brez ustreznega pooblastila.
Revizijo je za toženo stranko vložil (podpisal) podpredsednik sodnega sveta. Ob tem pa ni zatrjeval ne izkazal odsotnosti predsednice sodnega sveta, niti ni predložil njenega morebitnega pooblastila za vložitev revizije v konkretni zadevi, ne izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit.
Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.
ZUS-1 člen 51, 59, 59/1, 83, 83/2-3. ZSS člen 8, 8/1-6, 29, 29/1, 32, 32/1-1, 36, 36/2, 36/3, 74, 74/1-7.
dovoljena revizija - zelo hude posledice - prenehanje sodniške funkcije po zakonu - ocena sodniške službe - strokovno opravilo - ugovor zoper oceno - potrditev ocene, da sodnik ne ustreza sodniški službi - upravni akt - obseg presoje v upravnem sporu - glavna obravnava
Ocena sodniške službe, ki jo izdela personalni svet, je strokovno opravilo. Zato pritožba zoper oceno, kljub takemu poimenovanju, ne pomeni pravnega sredstva zoper sprejeto oblastveno odločitev, ampak za sredstvo uresničevanja strankine pravice, da se že v fazi dokončnega oblikovanja strokovnega mnenja o njenem delu (in še preden bo na podlagi ocene izdana odločba) opredeli do ugotovitev personalnega sveta, s katerimi se ne strinja, in do vrednotenja teh ugotovitev, ki mu nasprotuje.
Ker torej v zakonu predvidena posledica (prenehanje sodniške funkcije) nastopi šele s potrditvijo ocene, pomeni, da je šele s to odločitvijo lahko poseženo v sodnikov pravni položaj. Zato je zoper odločbo sodnega sveta kot zunanjem izrazu te odločitve dopustno sodno varstvo (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). Iz tega tudi izhaja, da ocena sodniške službe sama zase, četudi potrjena s strani personalnega sveta Vrhovnega sodišča, ni upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1.
Sodni svet mora preizkusiti, ali so bili pri izdelavi ocene upoštevani vsi zakonski kriteriji tako, da so bila ugotovljena dejstva in okoliščine, na katere primeroma napotuje 29. člen ZSS v okviru posameznega od njih (npr. pri kriteriju delovnih sposobnosti se upoštevajo zlasti doseženo razmerje med opravljenim in pričakovanim obsegom sodnikovega dela, ali sodnik strnjeno razpisuje naroke in strnjeno vodi obravnave, pravočasnost pisne izdelave sodne odločbe in pravočasnost postopanja v zvezi z vloženimi pravnimi sredstvi) in ali je sprejeta ocena razumen odraz tako ugotovljenega dejanskega stanja. Poleg tega mora preizkusiti zakonitost postopka sprejemanja ocene in se opredeliti do relevantnih ugovorov ocenjevane osebe.
Revidentka zgolj s ponovljeno pavšalno trditvijo, da je bilo sporno dejansko stanje, ne zatrjuje okoliščin, ki bi narekovale izvedbo glavne obravnave.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1-3. Pravilnik o pogojih hrambe in upravljanja z zaseženimi predmeti, o postopku za vpis v register pooblaščenih izvršiteljev ter o tarifi za plačilo dela in stroškov pooblaščenega izvršitelja člen 10.
podelitev pooblastila sodnemu izvršitelju – upravičena oseba za vložitev tožbe – stranka v upravnem sporu – stranka v upravnem postopku – zavrženje tožbe
ZUS-1 lastnost tožnika oziroma možnost nastopanja v upravnem sporu kot tožniku priznava samo osebi, ki je bila v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta stranka oziroma stranski udeleženec.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZSS člen 1, 1/2, 3, 4a, 23, 40, 41, 42, 42/2, 42/3, 71, 71/3, 71/4, 71c, 71c/3, 74, 74/1-6, 76. PEU člen 5. PDEU člen 45, 267. URS člen 3, 3/2, 14, 125, 130, 133.
prenehanje sodniške funkcije - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - predlog za predhodno odločanje SEU - pravo EU - prosto gibanje delavcev - nesorazmerna ovira - zaposlovanje v državni upravi - sodstvo - kršitev načela enakosti - nezdružljivost sodniške funkcije - sklenitev delovnega razmerja poleg sodniške službe - mirovanje sodniške funkcije - pravnica lingvistka na Sodišču Evropske unije - dodelitev sodnika - neovirano delovanje sodstva - načelo prenosa pristojnosti - doktrina acte clair
V obravnavanem primeru revidentka namesto prenehanja njene sodniške funkcije ne more doseči mirovanja sodniške funkcije na podlagi določb 40. člena ali tretjega odstavka 71. c člena ZSS, saj je revidentkin položaj v primerjavi s tam navedenimi položaji bistveno drugačen.
Revidentkinemu predlogu, naj Vrhovno sodišče Sodišču Evropske unije postavi predlog za predhodno odločanje, v obravnavanem primeru ni mogoče slediti, ker izhaja iz napačne predpostavke, da ima na področju pridobitve in prenehanja nacionalnih oblastnih funkcij, vključno s sodniško, EU določene pristojnosti. EU pa na tem področju nima pristojnosti, saj tovrstna pristojnost na EU nikoli ni bila prenesena (načelo prenosa pristojnosti iz 5. člena PEU).
V obravnavanem primeru se revidentka poleg tega ne more uspešno sklicevati na 45. člen PDEU, ki zagotavlja prosto gibanje delavcev, saj se v skladu z njegovim četrtim odstavkom določbe tega člena ne uporabljajo pri zaposlovanju v „državni upravi“, kamor pa nedvomno po pravu Evropske unije spada tudi sodstvo.
ZVPSBNO člen 5, 5/1, 5/2, 5/2-5, 6/1, 6/2. ZUS-1 člen 5, 5/2, 22, 22/1, 71, 71/2, 93, 93/1. ZPP člen 339, 339/2-14.
nadzorstvena pritožba - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - zavrženje nadzorstvene pritožbe - zavrnitev nadzorstvene pritožbe - rokovni predlog - sklep, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan
Sodišče prve stopnje, ki se je na podlagi drugega odstavka 71. člena ZUS-1 sklicevalo na razloge izpodbijanega sklepa, pa je pri odločanju v upravnem sporu prezrlo, da je tožena stranka utemeljevala svojo (procesno) odločitev z razlogi, ki kažejo na vsebinsko reševanje zadeve, kar pomeni, da je izrek odločitve v nasprotju z obrazložitvijo. Ker nasprotij med izrekom in razlogi za odločitev sodišče prve stopnje ni odpravilo, je glede na to, da je pritrdilo odločitvi tožene stranke in se strinjalo z razlogi za takšno odločitev, samo zagrešilo bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu, saj je tako tudi izrek izpodbijane sodbe v nasprotju razlogi sodbe.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZSS člen 42, 43. ZS člen 4, 4/4. URS člen 133.
dovoljenost revizije - nezdružljivost sodelovanja sodnika v komisiji politične stranke s sodniško funkcijo - obvestilo predsednika sodišča o delu poleg sodniške službe - obvestilo pred sprejemom dela - predlog za izločitev iz odločanja v konkretni zadevi - predlog predsednika sodišča, da sodni svet odloči o nezdružljivosti - pomembno pravno vprašanje - jasen odgovor na vprašanje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Odgovor nanj namreč jasno izhaja iz določb 42. in 43. člena ZSS, na katere je oprta odločitev tožene stranke, in posebna razlaga navedenih določb za odločitev v tej stvari ni potrebna niti zaradi zagotovitve pravne varnosti niti zaradi enotne uporabe prava oziroma za razvoj prava preko sodne prakse.
Iz revidentkinih navedb je razvidno, da je opustila svojo dolžnost iz prvega odstavka 43. člena ZSS, ker ni, preden je poleg sodniške službe začela opravljati delo v komisiji politične stranke(opravlja ga že od leta 2009), o tem obvestila predsednice sodišča. Obvestila jo je šele s predlogom za svojo izločitev iz odločanja v konkretni zadevi, v kateri je tožeča stranka funkcionar politične stranke, v katere komisiji sodnica dela. S tem pa so bili izpolnjeni jasno predpisani pogoji za to, da je predsednica sodišča toženi stranki predlagala, da odloči o nezdružljivosti revidentkinega dela v komisiji s sodniško funkcijo (drugi odstavek 43. člena ZSS), in za to, da je tožena stranka revidentki, po tem, ko je na podlagi revidentkinega predloga za izločitev iz sojenja v konkretni zadevi ugotovila, da je njeno delo v komisiji nezdružljivo s sodniško funkcijo, prepovedala opravljati delo v komisiji (tretji odstavek 43. člena ZSS).
ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1-4. ZS člen 87, 87/5. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 7, 7/1, 7/2, 7/4, 7/6, 9, 9/1.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odreditev posebnega preizkusa strokovnosti - sodni cenilec - zavrženje tožbe - pravica, obveznost ali pravna korist
Akt, s katerim je bilo tožniku odrejeno opravljanje posebnega preizkusa strokovnosti v postopku odločanja o njegovi vlogi za imenovanje za sodnega cenilca, ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZSS člen 28, 28/1, 32, 32/1-4.
hitrejše napredovanje sodnika – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – že rešeno pravno vprašanje – neizkazana neenotna sodna praksa
Pravno vprašanje vezanosti Sodnega sveta na oceno sodniške službe personalnega sveta o izpolnjevanju pogojev za hitrejše napredovanje sodnika, je v sodni praksi Vrhovnega sodišča že rešeno. Vprašanje, o katerem je Vrhovno sodišče že odločalo in zavzelo stališče, pa ne šteje za pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje je razlog za dovoljenost revizije le v primeru, če Vrhovno sodišče o tem vprašanju še ni odločalo.
ZSS člen 29, 29/1, 31, 34, 34/2. ZUS-1 člen 36, 36/1-4, 76. ZS člen 30, 31, 32, 33, 34, 35.
ocena sodniške službe – predmet upravnega spora – sodno varstvo - upravno pravno razmerje – sodniško napredovanje – Personalni svet
Za izdajo oziroma izdelavo ocene sodniške službe ni predvideno niti vodenje upravnega postopka niti izdaja upravne odločbe. Z oceno sodniške službe se samo po sebi (še) ne posega v kakšno pravico ali pravno korist tožeče stranke. Oceno sodniške službe izdela Personalni svet na podlagi prvega odstavka 31. člena Zakona o sodniški službi (ZSS) kot poseben organ sodne veje oblasti v smislu določil 30. do 35. člena Zakona o sodiščih (ZS) in torej ni izdana v okviru izvrševanja upravne funkcije. Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da izpodbijana odločba tudi ni mogla biti izdana v upravno pravnem razmerju, zaradi česar ne uživa sodnega varstva v upravnem sporu. Pri izdelavi ocene sodniške službe gre za dejavnost strokovne narave, ki se izvaja po pravilih stroke in v skladu s kriteriji, ki jih taksativno določa prvi odstavek 29. člena ZSS, tako da na podlagi ugotovljenih dejanskih podatkov obsega strokovne ugotovitve.
dovoljenost revizije – ocena sodniške službe - pomembno pravno vprašanje – jasna zakonska določba – glavna obravnava - zelo hude posledice
Določbi prvega odstavka 59. člena in druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ki določata, kdaj upravno sodišče lahko odloča brez oprave glavne obravnave (sojenje na seji), in ki ju je sodišče prve stopnje tudi uporabilo v obravnavani zadevi za odločanje na seji, sta po presoji Vrhovnega sodišča povsem jasni, ne sprožata dilem in ne potrebujeta dodatne razlage.
S samim navajanjem, da revidentki izpodbijana odločitev tožene stranke v obravnavani zadevi onemogoča opravljati sodniško funkcijo, še ne pomenijo hudih posledic za revidentko v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revidentka niti ne navaja, da bi zaradi izpodbijanega akta tožene stranke ostala brezposelna oziroma brez vsakršne pravniške zaposlitve in brez sredstev za lastno preživljanje in tudi ne navaja kakšnih drugih podobnih hudih posledic.
URS člen 19, 134, 134/2. ZUS-1 člen 2, 3, 4, 73, 73/1, 83, 83/4.
sklep o odvzemu imunitete sodniku – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – subsidiarno sodno varstvo zaradi posega v človekove pravice – dovoljeno pravno sredstvo – pritožba ali revizija
Napačen pouk o pravnem sredstvu ne more vzpostaviti pravice do pravnega sredstva, ki ga stranka po zakonu nima.
URS člen 132. ZSS člen 4.a, 28, 29, 29/1-4, 31, 31/1, 31/2, 32, 33, 33/1, 33/2, 35, 74, 74/1-7, 74/3, 76. ZUS-1 člen 75, 83, 83/2-3, 85, 92.
dovoljena revizija – zelo hude posledice za stranko - prenehanje sodniške funkcije po samem zakonu – potrditev negativne ocene – ugotovitev sodnega sveta - ocena sodniške službe - strokovno opravilo – prosti preudarek – nepravilnosti pri izvajanju sodniške službe
Potrditev negativne ocene s strani sodnega sveta, čeprav so v njem člani tudi „nesodniki“, ki pa so pravni strokovnjaki, je strokovno opravilo, ne pa oblastveni posamični akt, s katerim bi bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi ocenjevanega sodnika. Glede na stališča Ustavnega sodišča v njegovih odločbah Up-132/96 in Up-134/95, sodni svet tudi ne more spreminjati ocene sodniške službe, temveč le v primeru negativne ocene odloča o njeni potrditvi ali pa zavrnitvi in vrnitvi zadeve v ponovno odločanje pristojnemu personalnemu svetu. Posledica, ki nastane zaradi potrditve negativne ocene, to je prenehanje sodniške službe, pa ni odločitev sodnega sveta, temveč s potrditvijo negativne ocene nastopi po zakonu samem. Sodni svet le ugotovi, da je posledica nastopila z dnem potrditve negativne ocene (76. člen ZSS).
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-2. ZPP člen 367a. ZSS člen 34, 34/3-1.
hitrejše napredovanje sodnika - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – vezanost Sodnega sveta na oceno personalnega sveta – že rešeno pravno vprašanje
Pravno pomembno za odločitev v tej zadevi je to, da se Sodni svet mora pri odločanju o napredovanju ravnati po kriterijih, ki jih določa Zakon o sodniški službi za ugotovitev, ali kandidat izpolnjuje pogoje za napredovanje, medtem ko ocena sodniške službe, ki jo izdela personalni svet, pomeni le oceno sodniške službe in ne pomeni, da jo je Sodni svet dolžan le prevzeti, ne da bi sam preveril, ali so podani pogoji za sodnikovo hitrejše napredovanje glede na zakonsko določene kriterije.
imenovanje podpredsednika sodišča – predlog sodnega sveta - vezanost na predlog - odločba ministra za pravosodje
Minister za pravosodje v odločbi o imenovanju podpredsednika sodišča ugotovi pravilnost predhodnega postopka, njegova odločitev pravno ni vezana in je ni treba obrazložiti.
uvrstitev sodnika v višji plačilni razred – posebej utemeljeni razlogi - visok strokovni ugled – nedoločen pravni pojem
Pojem "pravni strokovnjak v upravnem organu" ni enak pojmu "visok strokovni ugled". Ni dvoma, da je bila tožnica pred izvolitvijo za višjo sodnico pravna strokovnjakinja v upravnem organu, vendar to samo po sebi še ne pomeni, da je s svojim delom dosegla tudi "visok strokovni ugled".