Dejansko stanje v obravnavanem primeru je glede vseh bistvenih okoliščin enako dejanskemu stanju v zadevi III Ips 105/97 in v navedenem pravnem mnenju. Ker sta se stranki dogovorili za vnaprejšnje plačilo tožeče stranke z dvema nakaziloma, nakazili kot pravni dejanji nista izpodbojni. Ker pa nista izpodbojni nakazili, tudi dajatveni zahtevek za plačilo 7.814.113,50 SIT ni utemeljen.
ZPP člen 76, 76/1, 81, 81/1, 81/5, 187.ZIZ člen 15. ZGD člen 511.ZS člen 110.UZIU člen 1.
zahteva za varstvo zakonitosti - prenehanje družbe zaradi pripojitve - izbris iz sodnega registra - univerzalno pravno nasledstvo - poprava tožbe - pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti - obveznost pravnih mnenj občne seje Vrhovnega sodišča
Pravna oseba, ki je prenehala obstajati, ne more biti pravdna stranka (in - glede na določbo 15. člena ZIZ - ne stranka v izvršilnem postopku). V takšnem primeru gre za pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti. To velja ne glede na to, da je pravna oseba prenehala s pripojitvijo, to je na način, ki ima za posledico univerzalno pravno nasledstvo prevzemne družbe.
Pravnim mnenjem, ki jih je občna seja Vrhovnega sodišča sprejela pred uveljavitvijo Ustave RS glede na njihovo pravno naravo s smiselno uporabo določbe 1. člena Uvodnega zakona za izvedbo Ustave ni mogoče že v izhodišču jemati vsakršne veljave. Za ta pravna mnenja pa še posebej velja, da je pri presoji obsega njihove obveznosti za posamezen primer treba upoštevati dejansko in procesno situacijo, v kateri so bila sprejeta.
ZS člen 83, 83/2, 83/3.ZPP člen 339, 339/1, 365, 365/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravno mnenje
V času sodnih počitnic praviloma - razen za nujne zadeve, naštete v drugem odstavku 83. člena ZS - procesni roki ne tečejo. Zato se med časom trajanja sodnih počitnic ne morejo končati.
Ocena ustreznosti kandidata, ki se prijavi na razpisano prosto mesto sodnika, se sestavi ob upoštevanju kriterijev, ki so izrecno navedeni v 29. členu ZSS. Le ocena o izpolnjenih vseh kriterijih iz 29. člena ZSS je podlaga za pozitivno odločitev o kandidaturi za sodnika.
ZUS člen 10, 68, 73.ZSS člen 33, 33/1, 33/2, 35, 36, 74.
sodno varstvo - ocena personalnega sveta
Sodnik v upravnem sporu nima samostojnega varstva niti zoper oceno sodniške službe, ki jo je podal personalni svet, niti zoper sklep, s katerim je bilo odločeno o ugovoru zoper to oceno. Z navedenima aktoma še ni bilo odločeno o kaki pravici. 2. točka 10. člena (1. odstavek) ZUS ne določa pristojnosti Vrhovnega sodišča RS za tovrstne spore.
Drugi odstavek 124. člena ZS določa, da Sodni svet pri razporeditvi sodnikov temeljnih sodišč na delo na okrožna oziroma okrajna sodišča praviloma upošteva vrsto zadev, na katerih so sodniki delali v zadnjem letu pred uveljavitvijo ZS, in sicer tako, da sodnike, ki so v tem času delali na zadevah, ki po ZS sodijo v pristojnost okrajnih sodišč, razporedi na okrajna sodišča, sodnike, ki so v tem času delali na zadevah, ki po ZS sodijo v pristojnost okrožnih sodišč, pa na okrožna sodišča. Ker se navedena merila upoštevajo le primeroma, je tožena stranka lahko upoštevala tudi druga merila, ki zasledujejo cilje ZS, in tožnika razporedila na delo na okrajno sodišče, da bi tam zagotovil tekoče oziroma normalno reševanje izvršilnih zadev.
Mnenje personalnega sveta o ustreznosti kandidata ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu; v upravnem sporu je možno izpodbijati le dokončni posamični akt, ki se nanaša na postopek kandidiranja, to pa je le akt, ki ga izda Sodni svet RS kot edini predlagatelj za izvolitev v sodniško funkcijo.
začasna odredba - umik predloga za izvolitev v sodniško funkcijo - izkazanost hujših škodljivih posledic
Zgolj zatrjevana starostna meja ne daje podlage za verjetnost nastanka hujših škodljivih posledic, ki bi tožniku nastale zaradi umika predloga za tožnikovo izvolitev v sodniško funkcijo.
ZS člen 3, 3/2. ZTSPOZ člen 123, 123a. ZZav člen 21. ZDruP člen 1, 1/2-1, 1/2-2, 8, 8/2.
ničnost aktov, ki so povzročili oškodovanje družbene lastnine - zavarovalnice - uveljavljanje ničnosti - aktivna legitimacija družbenega pravobranilca
Splošna načela pravnega reda v državi, temelječa na spoznanjih pravne vede, ne dovoljujejo veljavnosti pravnih aktov, ki nasprotujejo kogentnim zakonskim določbam. Med te pa spadajo zakonske določbe, ki prepovedujejo oškodovanje družbene lastnine. Pod predpostavko, da je z izpodbijanimi akti res prišlo do oškodovanja družbene lastnine, so ti akti nični.
Slovenski pravni red določa kot varuha družbene lastnine za čas, dokler ta v postopku lastninjenja ne dobi konkretnega lastnika, družbenega pravobranilca.
napredovanje sodnika na položaj svetnika okrožnega sodnika
V postopku odločanja o napredovanju sodnika Sodni svet ni vezan na predlog personalnega sveta; po prvem odstavku 28. člena ZSS mora Sodni svet pri odločanju o napredovanju ravnati po kriterijih, ki jih ZSS določa za ugotovitev, ali kandidat ima strokovno znanje in sposobnosti za opravljanje sodniške službe oziroma izpolnjuje pogoje za napredovanje, ti kriteriji pa so določeni v 29. členu ZSS.
pristojnost sodišča splošne pristojnosti v premoženjskih sporih
Ker je razmerje med tožečo stranko in toženo stranko premoženjski spor po 1. členu ZPP, je za sojenje in odločanje pristojno sodišče splošne pristojnosti.
izvolitev v sodniško funkcijo - zakonska domneva o osebni primernosti vsakega kandidata
V določbi 6. točke 1. odstavka 8. člena ZSS je zakonska domneva o osebni primernosti vsakega kandidata, ki velja tako dolgo, dokler se ne pojavijo razlogi, zaradi katerih ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo ta domneva tudi v nadalje držala; za izpodbijanje te zakonske domneve morajo obstajati trdni in relevantni razlogi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Ni podlage za prenos pristojnosti samo zato, ker je direktor tožene stranke obenem župan občine, v kateri ima stvarno in krajevno pristojno sodišče svoj sedež.
krajevna pristojnost - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega še ni mogoče govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišč iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
krajevna pristojnost - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoče govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišč iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
ZSS člen 15, 15/4, 19.URS člen 49, 49/3, 130, 157, 157/1, 157/2. ZUS člen 23, 23/3.
izvolitev v sodniško funkcijo - prosta presoja Sodnega sveta - varstvo ustavnih pravic
Akt, s katerim Sodni svet odloči, katerega izmed več kandidatov, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje za izvolitev v sodniško funkcijo, je posamični akt, o katerega zakonitosti odloča sodišče v upravnem sporu le, če se z njim posega v ustavne pravice posameznika. Odločitev Sodnega sveta, katerega izmed prijavljenih kandidatov bo predlagal v izvolitev v Državni zbor, je po tem, ko o vseh prijavljenih kandidatih prejme mnenje personalnega sveta in ministrstva, pristojnega za pravosodje, stvar njegove proste presoje.
ZSS člen 15, 15/4, 19, 19/1, 19/2.URS člen 157, 157/2.
izvolitev v sodniško funkcijo - predlaganje kandidatov s strani Sodnega sveta RS
Odločitev Sodnega sveta RS, katerega izmed prijavljenih kandidatov bo predlagal v izvolitev v Državni zbor, je po tem, ko o vseh prijavljenih kandidatih prejme mnenje personalnega sveta in ministra, pristojnega za pravosodje, stvar proste presoje Sodnega sveta RS.
STEČAJNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - LASTNINJENJE - SODSTVO
VS05228
ZS člen 110.ZDen člen 68.ZLPP člen 11, 12, 13, 13/2. ZPPSL člen 104, 131, 149, 149/4.
lastninsko preoblikovanje podjetij - stečajna masa - izločitvena pravica denacionalizacijskega upravičenca - zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - začasna odredba v zavarovanje zahteve za denacionalizacijo - stečaj denacionalizacijskega zavezanca - razlaga pravnih mnenj občne seje VS RS
Stečajni postopek s svojimi dokončnimi učinki ne sme preprečiti začetega denacionalizacijskega postopka, v katerem ima upravičenec svoj zahtevek zavarovan z začasno odredbo. Namen denacionalizacije je v osnovi vrnitev podržavljenega premoženja. Kot instrumenti za realizacijo tega namena so uzakonjene tudi začasna prepoved razpolaganja po 68. členu ZDen in začasne odredbe po II. poglavju ZLPP.