Ker tožnikoma ni uspelo dokazati utemeljenosti sklepa, da je bilo stanje prostorov na podstrehi ob sklenitvi stanovanjske pogodbe tako borno, da je stanovanje nastalo šele z njunim posegom, je odločitev o zavrnitvi zahtevka za ugotovitev (so)lastninske pravice glede stanovanja pravilna.
Predlogu se ugodi in se revizija tožnice dopusti glede vprašanja ali v primeru sporazumne razveze protipravne prodaje preneha pravica predkupnega upravičenca zahtevati sklenitev prodajne pogodbe pod enakimi pogoji.
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je ustrezno obrazložen zaključek pritožbenega sodišča, da tožnik ob uveljavitvi SZ na spornem stanovanju ni imel stanovanjske pravice,
- ali zagotavljajo določbe Priloge G Sporazuma o vprašanjih nasledstva državljanom nekdanje SFRJ, ki so ob uveljavitvi SZ imeli stanovanjsko pravico, niso pa pridobili državljanstva RS, pravico do odkupa stanovanja po 117. in nasl. členih SZ.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odpovedni razlog po petem odstavku 103. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) podan tudi v primeru, ko najemnikovo stanovanje še ni primerno, temveč bi tako lahko postalo šele z investicijami.
Revizija se dopusti glede vprašanj:
ali je ugotovitev o obstoju zavezovalnega pravnega posla zadostna podlaga za utemeljenost zahtevka za ugotovitev lastninske pravice
pravna narava ustnega dogovora, da bo toženec kot imetnik stanovanjske pravice po SZ kupil stanovanje za tožnico in ga prenesel nanjo, ko bo le-ta plačala celotno kupnino.
Gre za vprašanje zagotovitve pravne varnosti, ker materialnopravna odločitev višjega sodišča o pridobitvi lastninske pravice po 116. členu SZ odstopa od predhodne odločitve Vrhovnega sodišča v tej zadevi.