uporabnik stanovanja - pojem - ekonomska skupnost imetnika stanovanjske pravice in uporabnika
Toženec je sicer veliko delal na kmetiji Z., pri tem pa ni šlo za "skupno pridobivanje in gospodarjenje s pridobljenim premoženjem oziroma dohodkom in skupno življenje iz pridobljenega dohodka".
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - pogodba o začasni uporabi stanovanja
Stanovanjski zakon (SZ, Ur.l. RS, št. 18/91 in 21/94) je pravico do odkupa priznal le tistim, ki so stanovanjsko pravico imeli, in ne tistim, ki so v stanovanju prebivali na podlagi drugačnega pravnega temelja.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - spor po uveljavitvi SZ
Tožba je bila vložena 29.1.1993, to je po uveljavitvi Stanovanjskega zakona. Tožena stranka se v pravdi sklicuje na upravičenja nezakonito vseljenih oseb iz 50. člena ZSR. Po uveljavitvi SZ pa so od upravičenj iz prejšnjega ZSR lahko odvisna le tista pravna razmerja, ki so po določbah SZ iz prej veljavnega ZSR izrecno prenešena v sedaj veljavni SZ. Revizijsko sodišče zato ugotavlja, da so vsi ostali spori iz razmerij, ki jih sedaj ureja SZ, premoženjskopravni spori, za katere velja glede pravice do revizije določba 3. odstavka 382. člena ZPP.
privatizacija stanovanj - določitev imetnika stanovanjske pravice po razvezi zakonske zveze - neuporaba stanovanja zaradi ravnanja drugega zakonca
Ob ugotovitvi, da se je tožnica izselila iz spornega stanovanja zaradi ravnanja bivšega moža - stranskega intervenienta in zato prenehala uporabljati to stanovanje, je pravilna pravna presoja, da zaradi neuporabe stanovanja ni izgubila stanovanjske pravice, ko je:
1) na tak način prišlo do njene neuporabe stanovanja že pred odločitvijo o imetništvu stanovanjske pravice po razvezi tožnice in stranskega intervenienta;
2) bila tožnica določena za imetnico stanovanjske pravice s sklepom nepravdnega sodišča, od katerega pravnomočnosti še ni potekel desetletni rok za prisilno izvršitev judikatnih terjatev;
3) niso bile ugotovljene kakšne druge okoliščine, zaradi katerih bi tožnica izgubila stanovanjsko pravico.
imetnik stanovanjske pravice, ki po uveljavitvi SZ izprazni stanovanje - pravica do izplačila odpravnine - upoštevanje okoliščin v času uveljavitve SZ
Za sklepanje o upravičenosti odklonitve izplačila odpravnine po 3. odst. 126. čl. SZ so relevantne okoliščine, ki so bile podane ob uveljavitvi SZ, ne pa morda ob izpraznitvi stanovanja.
tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja - podstanovalsko razmerje - pravice podstanovalca
Na podlagi obsežnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje sta sodišči prve in druge stopnje zavzeli stališče, da med imetnico stanovanjske pravice in toženci ni obstajala ekonomska skupnost ampak podstanovalsko razmerje. Proti stališču sodišč o naravi pravnega razmerja med imetnico stanovanjske pravice in toženci pa revizijsko sodišče nima pomislekov. Tožena stranka se ne more sklicevati na okoliščino, da v stanovanju prebiva 12 let. Odkar je bila proti njej vložena tožba, na stanovanju ni mogla pridobiti nobenih samostojnih pravic, ne glede na to, da je imetnica stanovanjske pravice postopoma opuščala uporabo stanovanja.
Kot pogoj za odklonitev prodaje stanovanja oziroma njegovega najema stanovanjski zakon ne predvideva obstoja pravnomočne sodne odločbe o prenehanju stanovanjskega razmerja. Po določbi 2. odstavka 128. člena stanovanjskega zakona namreč lastnik ni dolžan prodati stanovanja (kar velja tudi za odklonitev sklenitve najemne pogodbe po določbi 1. odstavka 148. člena stanovanjskega zakona) že tedaj, če je imetniku stanovanjske pravice mogoče odpovedati stanovanjsko razmerje brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov skladno z določbami zakona o stanovanjskih razmerjih.
Opredelitev sodišča druge stopnje, da se osredotoči na bistvo tožbene trditvene podlage, ne predstavlja obstoja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavku 354. člena ZPP v zvezi s procesnimi določbami o izvajanju dokazov.
privatizacija stanovanj - začasna uporaba stanovanja - službeno stanovanje
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo, če je bila tožnica ob uveljavitvi Stanovanjskega zakona imetnica stanovanjske pravice na stanovanju v sporni hiši in kdo je bil ev. uporabnik. V sodbi ugotavlja, da je tožena stranka očitno poslovala bolj "po domače" in s sklepom IO dodelila stanovanje v uporabo takratnemu tožničinemu možu kot funkcionarju kluba, ne da bi mu izdala o tem kakšno pisno odločbo. Tožnica je bila s svojim statusom seznanjena, saj je v vlogi za dodelitev stanovanja v C. navedla, da nima stanovanja in da s sinom - brez odločbe - v trenerskem stanovanju last K.k. Ugotovitve prvega sodišča nudijo podlago za zaključek, da gre pri stanovanju v hiši V. za funkcionalno stanovanje, kakršno se je po 40. členu prejšnjega Zakona o stanovanjskih razmerjih dodeljevalo le v začasno uporabo.
Tožena stranka je 1. aprila 1991 na podlagi 1. odst. 62. čl. Zakona o zavodih (Ur.l. RS 12/91) postala zavod. Premoženje, ki je bilo družbena lastnina v upravljanju takšne delovne organizacije, pa je na podlagi 1. odst. 65. čl. istega zakona istega dne postalo lastnina njenega ustanovitelja (izjeme iz 66. čl. Zakona o zavodih za konkretni primer niso pomembne).
odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - prenehanje stanovanjskega razmerja - neuporaba stanovanja - nezakonita (nasilna) vselitev v drugo stanovanje istega lastnika
Prezreti ni mogoče, da gre v konkretnem primeru za situacijo, da sta obe stanovanji v lasti tožene stranke in da naj bi tožeča stranka ne uporabljala spornega stanovanja zato, ker naj bi se nasilno vselila v drugo stanovanje.
Pri takem položaju pa ni mogoče materialnopravno pravilno odločiti o tožničinem zahtevku za odkup stanovanja v R., dokler se dokončno ne ugotovijo vse bistvene okoliščine v zvezi z njeno vselitvijo v drugo stanovanje, ki je bila razlog za neuporabo stanovanja v R.
ZSR člen 1, 1/3, 10, 23, 50.SZ člen 58, 159, 159/2.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba poveljstva garnizije (stanovanjskega organa JLA) po 25.6.1991 - nezakonita vselitev (zamenjava) - imetništvo stanovanjske pravice na prejšnjem stanovanju - pridobljene pravice
1. Če je toženec pridobil stanovanjsko pravico na prejšnjem stanovanju v skladu s tedaj veljavnimi predpisi, in če je na podlagi te pravice pridobil pravico do drugega stanovanja, stanovanjske pravice na prejšnjem stanovanju ni mogel izgubiti, dokler ni pridobil pravice na drugem stanovanju. Zaradi kasnejše nezakonite dodelitve drugega stanovanja, mu stanovanjska pravica na prejšnjem stanovanju ni prenehala, temveč je v prejšnjem obsegu obstajala še naprej. Ni pa stanovanjska pravica na prvem stanovanju prešla na drugo stanovanje, saj je v tem stanovanju toženec brez veljavnega pravnega naslova.
2. Sodišče mora v takem primeru delno ugoditi zahtevku. Tožeča stranka bi lahko uspešno zahtevala izpraznitev stanovanja ob zagotovitvi stanovanja, ki ga je toženec vrnil ali v primeru nemožnosti toženčeve preselitve v to stanovanje, ob zagotovitvi drugega (prejšnjemu stanovanju) enakovrednega stanovanja.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji - zamenjava stanovanj - soglasje stanodajalca - izpodbijanje pogodbe o zamenjavi stanovanj
Tožeča stranka, ki je bila v konkretnem primeru v pravnem položaju stanodajalca glede obeh stanovanj, ki sta predmet zamenjave in ležita na ozemlju Republike Slovenije, ob ugotovljenih okoliščinah ne more uspešno zahtevati, da tožena stranka izprazni stanovanje, v katero se je vselila na podlagi pogodbe o zamenjavi. Ta je za pogodbeni stranki veljavna, tožeča stranka (kot prejšnji stanodajalec in sedanji lastnik) pa je ni izpodbijala.
določitev imetnika stanovanjske pravice po razvezi zakonske zveze
Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da je predlagateljica že pred vložitvijo predloga v obravnavani zadevi prostovoljno odšla v ZDA. Ker se do zaključka postopka pred sodiščem prve stopnje ni vrnila domov, dotlej je bila v ZDA eno leto, je sodišče že zato pravilno uporabilo materialno pravo, ko je njen predlog zavrnilo in ugodilo predlogu nasprotnega udeleženca ter predlagateljici naložilo izpraznitev spornega stanovanja brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov (2. odst. 1. čl. in 17. čl. ZSR, ki ga je v konkretnem primeru potrebno uporabiti na podlagi 158. čl. SZ). Upoštevaje nadaljnje dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje namreč nasprotni udeleženec živi skupaj z njunima otrokoma v spornem stanovanju.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - spor glede lastništva stanovanja - premoženjsko pravni spor
V obravnavani pravdni zadevi je bilo med pravdnima strankama sporno, kdo je lastnik stanovanja v Kopru. Sodišče je ugotovilo, da je izključna lastnica stanovanja tožnica, zaradi česar je toženi stranki naložilo, da mora stanovanje izprazniti in ga prostega oseb in stvari izročiti tožeči stranki. Med pravdnima strankama je bil tedaj v teku premoženjskopravni spor, v katerem je revizija kot izredno pravno sredstvo odvisna od vrednosti spornega predmeta (382. člen ZPP), ki jo mora tožnik navesti že v tožbi (2. odstavek 186. člena ZPP). Tožeča stranka v tožbi vrednosti spornega predmeta ni navedla, preizkus primernosti sporne vrednosti pa v času in pod pogoji iz 3. odstavka 40. člena ZPP tudi ni bil opravljen. Zato si pravdni stranki v tej pravdni zadevi pravice do izrednega pravnega sredstva na način, ki je določen v ZPP, nista zagotovili. Revizija tožene stranke zato ni dovoljena. Nedovoljeno revizijo pa mora revizijsko sodišče zavreči (392. člen ZPP).
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi - tožba na izpraznitev stanovanja
Ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, predmet tožbenega zahtevka pa ni denarni znesek - takšen je tudi obravnavani primer - mora tožnik navesti vrednost spornega predmeta v tožbi (2. odst. 186. člena ZPP in pravkar citirani 3. odst. 382. čl. ZPP). Če tožnik ne ravna tako, nima pravice do revizije (pravno mnenje občne seje VSS, Poročilo VSS 2/93, str. 12).
privatizacija stanovanj - dolžnost prodaje stanovanja - prodaja na obroke - plačilo prometnega davka
Ob nedoseženem sporazumu o dodatnem zavarovanju (poleg tistega, ki ga stanovanjski zakon predvideva v svojem 124. členu) ter ob nestrinjanju imetnice stanovanjske pravice (tožnice), da bi sama mimo določb 3. odstavka 4. člena zakona o davku na promet z nepremičninami nosila prometni davek, se pač tožena stranka ne more sklicevati na siceršnjo ugodnost ob privatizaciji, ki je podeljena imetnikom stanovanjske pravice, niti na širšo razlago zakona o davku na promet nepremičnin, po kateri naj bi okoliščina, da je tožena stranka sama uporabnik proračunskih sredstev, narekovala prevalitev davčnega bremena na kupca (tožnico).
privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa - ožji družinski člani - odkup po smrti imetnika stanovanjske pravice
Če ožji družinski člani v času smrti v stanovanju ne prebivajo, pomeni, da se s smrtjo imetnika stanovanje izprazni, da torej ni več zasedeno. Razlogi za privatizacijo, ki veljajo za zasedena stanovanja, zato v takšnih primerih ne veljajo več.
Odklonitev prodaje po 2. odst. 128. čl. je utemeljena tudi tedaj, če je stanovanjsko razmerje prenehalo po uveljavitvi SZ, vendar v obdobju, ko se ZSR še uporablja (141. člen in 2. odstavek 159. člena SZ). Da je tako, izhaja tudi iz 126. člena SZ. Če prejšnji imetnik po uveljavitvi SZ stanovanje izprazni, ima pod določenimi pogoji pravico do izplačila 30% vrednosti stanovanja, nima pa več pravice do odkupa. Dejstvo, da prvi tožnik ni slovenski državljan, za odločitev o tožbenem zahtevku ni pomembno.