razporeditev na delovno mesto - dokončnost razporeditve - plačilo razlike plače
Delavec je vezan na obračunsko osnovo plače iz razporeditvenega sklepa, če tega pred sodiščem ni izpodbijal, četudi delodajalec o ugovoru zoper tak sklep ni odločal.
Sodišče v delovnem sporu presoja zakonitost odločitev delodajalca o disciplinski odgovornosti delavcev in o zakonitosti izrečenih disciplinskih ukrepov. To pomeni, da delodajalčeve odločitve (lahko) spreminja le, če so v nasprotju z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom.
plačilo za dejansko opravljeno delo - dokazi - izvajanje dokazov - tožbeni zahtevek
Po presoji revizijskega sodišča ima izpodbijana sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti razlogi med seboj v nasprotju. Ni mogoče nalagati tožniku, da dokaže opravljanje drugega dela, ob tem pa tako predlagane dokaze šteti za nepomembne.
razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - notranje nasprotje v obrazložitvi izpodbijane sodbe - izpodbijanje dokazne ocene
Dejstev, iz katerih izhaja, da je bila tožena stranka lastnica spornega zemljišča, tožeča stranka v revizijskem postopku ne more izpodbijati, saj revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pri ugotavljanju dejstev, ali je bila tožena stranka lastnica spornega zemljišča, gre namreč za ugotavljanje dejanskega stanja (predvsem s pravili dokaznega postopka), medtem ko bi šele pri morebitni subsumpciji ugotovljenega dejanskega stanja pod pravno normo šlo za uporabo materialnega prava.
Zatrjevano nasprotje med zaključki sodišča druge stopnje in dejanskim stanjem, ki ga je (po izvedenem dokaznem postopku) ugotovilo sodišče prve stopnje, ne pomeni notranjega nasprotja v obrazložitvi izpodbijane sodbe, temveč bi lahko kvečjemu merilo na nedovoljeno izpodbijanje dokazne ocene nižjih sodišč oziroma ugotovljenega dejanskega stanja.
pritožbeni razlogi - razlogi za dopustitev revizije - dopustitev revizije
Tožnik v pritožbi navaja le, kako je potekal sodni postopek in obrazlaga svoje nestrinjanje z odločitvijo sodišča o zavrnitvi predloga za obnovo postopka. To pa ni predmet tega postopka. Vrhovno sodišče v tem (pritožbenem) postopku ne odloča in tudi ne more odločati o pravilnosti in zakonitosti sklepa o nedovolitvi obnove postopka, temveč le o sklepu sodišča druge stopnje o tem, da revizije, ki po zakonu ni dovoljena, tudi ne dopusti, ker za to ni utemeljenih razlogov.
ZPKri člen 2, 3, 5, 6, 20. ZPIZ (1983) člen 103.ZPIZ-1 člen 154. ZPIZ (1992) člen 169.
ponovna odmera pokojnine - razmerje med ZPIZ kot splošnim zakonom in ZPKri kot posebnim in kasnejšim zakonom
Določba 1. odstavka 20. člena ZPKri je torej posebnega značaja, uporabljiva le za upravičence iz tega zakona, zato ima po splošnem pravnem pravilu lex specialis derogat legem generalis značaj posebne norme. Z njo je zakonodajalec želel v 2. členu ZPKri opredeljenim kategorijam neopravičeno obsojenih oseb omogočiti upokojevanje pod ugodnejšimi pogoji, kot so določeni v splošnih predpisih. Zato določb 302. člena ZPIZ (1992) oziroma 390. člena ZPIZ-1 ni mogoče razlagati tako kot je to storilo sodišče druge stopnje. Ob njihovi uporabi je prezrlo določbe kasneje sprejetega ZPKri, ki ureja v odnosu na sistemski zakon (lex generalis) priznanje pokojninske dobe v korist v zakonu navedenih kategorij žrtev - torej za določen ožji segment oseb - iz specifičnih razlogov (lex specialis). Zato ima ta - specialni - zakon prednost pred splošnim zakonom, ki ga v določenem delu torej razveljavlja.
delovno razmerje za določen čas - prenehanje delovnega razmerja - transformacija delovnega razmerja
Ker je bil tožnik v času delovnega razmerja za določen čas razporejen na drugo delovno mesto, trajnega značaja, je njegovo delovno razmerje izgubilo značaj začasnosti in zato ni bilo več zakonito sklenjeno za določen čas.
ZPIZ člen 46, 46/4, 47, 47/4. ZDR (1990) člen 47, 47/1.ZOR člen 107, 110.
nova odmera starostne pokojnine - vštetje plače iz delovnega razmerja pri drugem delodajalcu - ničnost pogodbe o zaposlitvi - pravna posledica
Ničnost je absolutna neveljavnost, ki učinkuje nasproti vsakomur. Ker pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne, potek časa od sklenitve nične pogodbe ni pravno upoštevna okoliščina.
Sodišče ugotavlja, da se status sodnika porotnika, ki sodeluje pri sojenju z vsemi sodniki oziroma sodnicami - predsednicami senata pri sodišču, uvršča med tehtne razloge za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v sporu, v katerem sodnik porotnik nastopa kot stranka.
statusno preoblikovanje družbe - razrešitev poslovodje - odpravnina
ZGD ne določa, kaj se šteje za utemeljene razloge za predčasen odpoklic poslovodje. Gotovo so to (utemeljeni oziroma obrazloženi) krivdni razlogi na strani poslovodje. Kot utemeljene pa je mogoče šteti tudi razloge, ki so objektivne narave. Med take spada tudi statusno preoblikovanje družbe, pri katerem pride do prenehanja mandata dotedanjim organom družbe z omejeno odgovornostjo (konkretno poslovodij) in oblikovanjem novih organov delniške družbe (konkretno uprave).
dejanje majhnega pomena - ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev - nadaljevano kaznivo dejanje
Instituta dejanja majhnega pomena ni mogoče uporabiti, če nista izpolnjeni konstantni merili, ki zadevata težo dejanja in stopnjo storilčeve kazenske odgovornosti.
Visoka predpisana kazen sama po sebi ne izključuje uporabe instituta dejanja majhnega pomena, vendar velja pravilo, da čim strožja je kazen, tem tehtnejše in bolj prepričljive morajo biti ostale okoliščine, da bi sodišče smelo uporabiti navedeni institut.
Za izrek pogojne obsodbe ni bilo pogojev, saj je obtoženec v krajšem časovnem obdobju storil tri enaka kazniva dejanja po 249. členu KZ, po storitvi teh dejanj pa je bil še večkrat pravnomočno obsojen za kazniva dejanja z elementi nasilja kot tudi za premoženjska kazniva dejanja. To pa kaže, da kazenske sankcije pri obtožencu očitno ne dosegajo pričakovanih ciljev.
Iz določbe 6. člena ZPIZVZ izhaja, da se upravičencem, ki so jim bile pravice priznane z odločbo nosilca zavarovanja po vojaških predpisih, prizna pravica do pokojnine v znesku, kot jim je šel po vojaških predpisih za september 1991. To pomeni, da se upošteva samo dejansko izplačilo, ne pa pogojni znesek, ki bi mu pod določenimi pogoji lahko pripadal. V nadaljevanju pa 7. člen ZPIZVZ določa način odmere pokojnine upravičencem, ki jim septembra 1991 s strani nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja po vojaških predpisih pokojnina ni bila niti odmerjena niti izplačana.
Po določbi 17. člena SKPG v povezavi z določbo 36.b člena ZDR se pri določanju presežnih delavcev v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na delovnih mestih, ki jih je možno medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom, določeni pa so tudi kriteriji za ohranitev zaposlitve. V spornem primeru po ugotovitvah nižjih sodišč kriteriji niso bili upoštevani, obe sodišči pa tudi skladno ugotavljata, da v sklepu (niti izvedenih dokazih) ni navedenih jasnih operativnih razlogov za zaključek, da je prav delo tožnice postalo trajno nepotrebno. Če ni mogoče ugotoviti operativnih razlogov in niso bili upoštevani kriteriji to pomeni, da je do prenehanja delovnega razmerja prišlo v nasprotju z zakonom in SKP.
Ker ZZZPB v 19. členu določa, da pravice do denarnega nadomestila ne more uveljaviti delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje v nasprotju z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom organizacije ali delodajalca, če ne uveljavlja varstva pravic ali sodnega varstva v skladu z zakonom, je tožena stranka pravilno in v skladu z veljavnimi predpisi zavrnila tožničin zahtevek za priznanje pravice do denarnega nadomestila.
V okviru instituta dejanja majhnega pomena (14. člen KZ) imata teža dejanja in stopnja kazenske odgovornosti pomen stalnih oziroma konstantnih meril, medtem ko ni nujno, da se tudi vsa ostala merila vedno pojavljajo pri presoji, ali je dejanje majhnega pomena.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - sopotnik pod vplivom alkohola
Pokojni je kot vinjeni sopotnik predstavljal v vozilu oviro in potencialno nevarnost, obtoženec pa je to dopuščal. Če bi obtoženec vozil trezen in ne bi dopustil vožnje z motečim vinjenim sopotnikom na sprednjem sedežu, sploh ne bi mogel priti v takšen položaj, kot je prišel s kršitvami določb 1. in 2. odstavka 164., 1. odstavka 41. in 36. člena ZTVCP.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prisilna poravnava - varovane kategorije - invalidnost
ZDR je varstvo pred odpovedjo posebej izključil le za primer prenehanja delodajalca, ne pa tudi v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi sklenjene prisilne poravnave.
delovno razmerje za določen čas - preoblikovanje v delovno razmerje za nedoločen čas - nadaljevanje dela
Za presojo ali je izpolnjen pogoj za preoblikovanje delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas zaradi nadaljevanja dela, je bistvena okoliščina, ali je delavec "ostal na delu" tudi po poteku določenega časa. Delovno razmerje je dvostransko razmerje med delavcem in delodajalcem. Zato tudi v primeru iz 18.
člena ZDR ne more nastati zgolj na podlagi enostranske volje delavca.
delovno razmerje za določen čas - čas trajanja - razlogi za sklenitev delovnega razmerja za določen čas
Dejstvo, da gre za sistematizirano delovno mesto in dejstvo, da je za to delovno mesto kasneje sklenila delovno razmerje nova delavka, kažeta na to, da zakonitega razloga za sklenitev delovnega razmerja za določen čas sploh ni bilo.
Tožnik z zvišanjem denarnega zneska in s ponujeno nadomestno spolnitvijo ni spremenil tožbe, saj je tožbeni zahtevek o nedenarni obveznosti toženca, ki je hkrati tudi njegova edina obveznost, ostal isti. Zato je tožnik z opisanim ravnanjem le spremenil oceno vrednosti spora v smislu 1. odstavka 44. člena ZPP. Spremembe ocene vrednosti spora o nedenarnem zahtevku pa ni mogoče upoštevati, če ne pride hkrati tudi do spremembe samega nedenarnega zahtevka.