zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zatrjevanje, da je sodišče zmotno ocenilo dokaze, pomeni uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki je z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati (2. odstavek 420. člena ZKP).
S tem ko sodišče ni samo odredilo izvedenstva, ni kršilo določbe 17. člena ZKP, saj se načelo iskanja resnice iz navedene zakonske določbe uresničuje skozi načelo proste presoje dokazov (1. odstavek 18. člena ZKP), po katerem sodišče samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost.
Za poneverbo (1. odstavek 245. člena KZ) gre tudi, če je storilec lastnik gospodarskega subjekta, ali je v njem zaposlen, z njegovim dejanjem pa je oškodovan drug gospodarski subjekt. Lastništvo poneverjenega denarja ali premičnih stvari pri tem kaznivem dejanju ni pomembno: najpogosteje so res last gospodarskega subjekta, kjer so storilcu zaupani v zvezi z njegovim delom pri tem gospodarskem subjektu, ni pa to nujno; gospodarski subjekt jih ima lahko v posesti na podlagi pravnega posla ali celo predpisov in javnih pooblastil, ne da bi bil njihov lastnik.
zahtevek za denacionalizacijo - razširitev zahtevka za denacionalizacijo
Ne gre za razširitev oz. spremembo zahtevka za denacionalizacijo, če stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji zahteva vračilo premoženja, ki ni bilo podržavljeno osebno denacionalizacijskemu upravičencu, ampak povsem drugi osebi.
ZMZPP člen 111. Uredba Sveta Evropske skupnosti št. 44/2001 člen 33, 34, 34-2, 76, 76-2. Pogodba med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o vzajemnem pravnem prometu člen 7, 8, 14, 14/1, 14/2. Sodni red člen 92. ZPPčlen 339, 339/2-14.
delibacijski postopek - priznanje tuje sodne odločbe - avstrijska zamudna sodba - neposredna uporaba prava Evropske unije v slovenskem pravu - dvostranska mednarodna pogodba - vročanje sodnih pisanj v prevodu - odklonitev sprejema sodnega pisanja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe
Z Uredbo je sicer praviloma olajšan postopek pri zagotavljanju sodnega varstva in izvršitvi tujih sodnih odločb (primerjaj z določili njenega člena 33), vendar so tudi v njej določeni primeri, ko se sodba ne prizna. Ker predlagatelj terja priznanje zamudne sodbe tujega sodišča, ki po ugotovitvah iz izpodbijanega sklepa nasprotnemu udeležencu ni bila vročena, in ker nasprotni udeleženec trdi, da ni imel možnosti sodelovati v postopku, v katerem je bila tuja sodna odločba izdana, so v obravnavanem primeru odločilnega pomena dejstva, ki omogočajo preizkus v smeri (ne)obstoja ovire za priznanje tuje sodbe iz člena 34, točka 2, Uredbe. Po tem določilu Uredbe se namreč sodba ne prizna, če je bila izdana v odsotnosti, če tožencu ni bila vročena listina o začetku postopka ali enakovredna listina pravočasno in na tak način, da bi ta lahko pripravil obrambo, razen če toženec ni začel postopka za izpodbijanje sodbe, čeprav je imel to možnost.
Uporaba načela sorazmernosti pomeni, da mora sodišče pred odreditvijo pripora presoditi, ali je pripor nujen (neogibno potreben) in ali je poseg v razumnem sorazmerju s ciljem, torej s tisto dobrino, ki naj se s posegom zavaruje, in z razumno pričakovanim učinkom.
Presoja razlogov za odreditev pripora zaradi ponovitvene nevarnosti (3. točka 1. odstavka 201. člena ZKP).
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - stalno bivališče dolžnika
Po prvem odstavku 100. člena ZIZ za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatev krajevno pristojno tisto sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče.
izvenzakonska skupnost - obstoj izvenzakonske skupnosti - življenjska skupnost - spregled pogoja skupnega življenja
Konstitutivni element zunajzakonske skupnosti v pomenu določbe prvega odstavka 12. člena v aktualnem obdobju veljavnega ZZZDR je dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske. Če življenjske skupnosti ni - torej, če partnerja ne živita skupaj - tudi ni zunajzakonske skupnosti v pomenu določbe 12. člena ZZZDR in s tem tudi ne s to določbo predvidenih pravnih posledic zanju. Sodišče druge stopnje je pravilno opozorilo na sicer izjemno možnost spregleda pogoja skupnega življenja, vendar le, če zanj obstajajo objektivni razlogi, torej razlogi, na katere partnerja nista mogla vplivati (zdomci, mornarji, zdravstveni ali starostni razlogi in podobno). Ker gre za izjemo, jo je treba že iz tega razloga ozko razlagati.
komunalni prispevki - podzakonski predpis - veljavnost podzakonskih predpisov po uveljavitvi novega zakona
Po 1. odstavku 57. člena ZSZ se do uveljavitve predpisov iz 42. člena ZSZ, vendar najkasneje 18 mesecev po uveljavitvi tega zakona, to je najkasneje do 25.1.1999, komunalni prispevek odmerja po prej veljavnih predpisih. Ker je bil Odlok, na katerega se je pri svoji odločitvi oprlo sodišče prve stopnje, izdan na podlagi prej veljavnega Zakona o stavbnih zemljiščih in ker je ob izdaji prvostopne odločbe dne 15.3.1999 do uveljavitve ZSZ preteklo več kot 18 mesecev, sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za uporabo navedenega Odloka.
ZTLR člen 63, 64, 68.ZOR člen 295, 295/2, 897, 898, 899, 899/2, 918, 971, 987, 1065.
kreditna pogodba - prenehanje terjatve - zavarovanje kredita - izbris hipoteke - akcesornost - sporazum o zavarovanju kredita - pogodbena zastavna pravica na nepremičnini - hipoteka zaradi zavarovanja bodoče pogojne terjatve zavarovalnice do kreditojemalca - ničnost pogodbenih določil o izgubi pravice - prenehanje hipoteke - izbrisna pobotnica
Pogodba o zavarovanju kreditov je pogodba o zavarovanju terjatve, za katero se po določbi 2. odstavka 899. člena ZOR določbe XXVII. poglavja ZOR o zavarovanju ne uporabljajo. Tako se ne uporablja določba 918. člena ZOR o ničnosti pogodbenih določil o izgubi pravic. Finačnih organizacij (zavarovalnic in bank), ki po medsebojnih pogajanjih in v okviru pogodbene svobode avtonomno urejajo medsebojna razmerja, z 918. členom ZOR ni treba ščititi.
Določba 2. odstavka 295. člena ZOR, da s prenehanjem glavne obveznosti ugasne zastava kot akcesorna obveznost, velja tudi za hipoteko. Za prenehanje zastavne pravice so upoštevni vsi načini prenehanja terjatev, razen zastaranja.
Če je bila ustanovljena hipoteka za zavarovanje bodočo pogojne terjatve in je zanesljivo, da ta terjatev zaradi neizpolnitve pogoja ni in ne bo nastala, gre za identično situacijo, kot da bi terjatev prenehala. Zaradi "nenastanka" terjatve je zastavni dolžnik pridobil pravico zahtevati prenehanje oziroma izbris hipoteke.
Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da bi bilo treba pred izdajo sklepa o dovolitvi obnove postopka po uradni dolžnosti izvesti ugotovitveni postopek, saj se šele z izdajo sklepa vzpostavi procesno razmerje med organom in stranko.
Tožnica je utrpela zdrobljen odprt prelom obeh kosti leve podlahti, raztrganine komolca in podlahti, defekt kože in stisnjenje leve spodnje podlahti. Upravičena je do zadoščenja v višini 50,3 povprečnih mesečnih neto plač na zaposleno osebo.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS08737
ZTLR člen 21, 63, 64.ZIZ člen 50, 54, 56, 64, 64/1, 144, 173, 251.ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 54.
načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic - tožba na nedopustnost izvršbe - izločitvena tožba - dobra vera - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - nepremičnina v skupni lasti zakoncev - vpis lastninske pravice zakonca v zemljiško knjigo - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev zastavne pravice z zaznambo sklepa o izvršbi
Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se lahko sklicuje tisti, ki je na tej podlagi pridobil veljavno pogodbeno zastavno pravico (hipoteko) na nepremičnini; to pa ne more veljati v primeru, ko je upnik pridobil zastavno pravico šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi v izvršilnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS08738
KZ člen 97.ZKP člen 101, 144, 144/6.ZIZ člen 55, 55/1-8.ZPP člen 14, 274, 274/1, 339, 339/2-14.ZOR člen 436, 437, 437/1, 437/3, 440.
odvzem premoženjske koristi v kazenskem postopku - uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka v pravdi - cesija - obstoj dveh izvršilnih naslovov - zapadlost terjatve
Oškodovanec lahko s tožbo uveljavlja premoženjskopravni zahtevek, čeprav je bilo v kazenski sodbi odločeno, da se odvzame premoženjskopravna korist v višini zahtevka, pa ta ukrep (še) ni bil izvršen.
ZPP (1977) člen 71, 71-6, 75, 354, 354/1.ZPP člen 74, 74/1.
relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje - napačna presoja sodišča druge stopnje - izločitev sodnika - opravljanje procesnih dejanj pred odločitvijo o pritožbi zoper sklep v zvezi s predlogom za izločitev - dejanja, s katerimi je nevarno odlašati
Sodnica prvostopenjskega sodišča je odločila o tožnikovem obnovitvenem predlogu v situaciji, ko tega ne bi smela storiti, saj o tožnikovi pritožbi proti sklepu podpredsednika sodišča o zavrženju zahteve za njeno izločitev ni bilo odločeno. Tako sodničino ravnanje je bilo v nasprotju z določbo 75. člena ZPP (1977), saj odločitve o pravočasnosti predloga za obnovo ni mogoče opredeliti za dejanje, s katerim bi bilo nevarno odlašati. Prišlo je torej do relativne procesne kršitve iz prvega odstavka 354. člena ZPP (1977) v zvezi s 75. členom ZPP (1977), ki bi mogla vplivati na zakonitost sodne odločbe. O v pritožbi vsebinsko uveljavljani procesni kršitvi pa je pritožbeno sodišče nepravilno odločilo, ker je uporabilo novi, namesto prejšnji ZPP.
pripor - ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - objektivne okoliščine - subjektivne okoliščine
Ko sodišče odloča o priporu zaradi ponovitvene nevarnosti, je dolžno:
ugotoviti in navesti tiste konkretne okoliščine, iz katerih je možno napraviti na življenjskih izkušnjah utemeljen sklep, da obstaja realna nevarnost, da bo obdolženec ponovil določeno specifično kaznivo dejanje; napraviti obrazložen sklep, ali bi bila zaradi nevarnosti ponovitve določenega kaznivega dejanja lahko ogrožena varnost ljudi in napraviti obrazložen sklep, ali je varnost ljudi zaradi ponovitve določenega kaznivega dejanja ogrožena do te mere, da to odtehta poseg v obdolženčevo pravico do osebne svobode.
Določbe 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP ni mogoče razlagati tako, da mora sodišče ugotovitvi obstoj vseh alternativno naštetih okoliščin, ki zadevajo kaznivo dejanje in storilca, marveč morata biti podani najmanj ena objektivna in ena subjektivna okoliščina, ki v medsebojni povezavi utemeljujeta sklep o realni nevarnosti, da bo prav določen posameznik ponovil istovrstno kaznivo dejanje.
URS člen 29, 29/1-3.ZKP člen 410, 410/1-3, 413, 413/1.
obnova kazenskega postopka - nova dejstva in novi dokazi - zavrženje zahteve za obnovo - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravic obrambe
V zahtevi za obnovo kazenskega postopka podan predlog za zaslišanje priče sicer ne predstavlja novega dokaza (njegovo izvedbo je obsojenec predlagal že med postopkom pred sodiščem prve stopnje in v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje), predstavlja pa novo dejstvo - po končanem kazenskem postopku dano izpoved navedene priče v pravdni zadevi. Z vsebino te izpovedi pa je obramba z zadostno stopnjo verjetnosti izkazala, kakšen naj bi bil pričakovani učinek predlaganega dokaza.
Vsebinsko oceno predlaganega dokaza lahko sodišče opravi le, če ne zavrže zahteve za obnovo in nadaljuje postopek po 2. in 3. odstavku 413. člena ZKP ter šele nato na podlagi uspeha poizvedb ugodi zahtevi in dovoli obnovo kazenskega postopka ali pa zahtevo zavrne.