Če pomanjkljivost tožbe kljub pozivu sodišča in opozorilu na posledice ni odpravljena, je potrebno takšno tožbo zavreči, če takšne, kot je, ni mogoče obravnavati.
ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS06216
URS člen 34.ZOR člen 170, 200. ZJG člen 30.
varstvo pravic osebnosti - pravica do osebnega dostojanstva - duševne bolečine zaradi razžalitve pravice osebnosti - javna glasila - razžalitev v tisku - širjenje neresničnih dejstev - javne osebe - odgovornost za drugega - odgovornost pravne osebe - odgovornost glavnega urednika - povrnitev škode - denarna odškodnina
Napačno je stališče, da bi bilo mogoče o javnih osebah na podlagi pravice do obveščenosti pisati tudi neresnična dejstva.
zunajzakonska skupnost - skupno premoženje - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zunajzakonskega partnerja - prodaja nepremičnine - razveljavitev pogodbe - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje
Ker sta tožnik in druga toženka kupila nepremičnino v času trajanja njune izvenzakonske skupnosti in za potrebe njunega skupnega življenja v hiši, za kupnino hiše pa sta prispevala oba iz privarčevanih ali pridobljenih sredstev, in sta hišo po nakupu tudi skupaj obnavljala, je treba zaključiti, da tako pridobljeno premoženje predstavlja skupno premoženje tožnika in druge toženke. Za tako pravno opredelitev navedenega premoženja govori pravno odločilna okoliščina, da sta izvenzakonska partnerja pridobila to premoženje v času trajanja njune izvenzakonske skupnosti in za potrebe te skupnosti, pri čemer ni odločilno, ali sta za pridobitev tega premoženja prispevala več iz skupno pridobljenih sredstev (in delom) ali s pridobljenimi sredstvi, ki so pomenila njuno posebno premoženje. Kadar gre za sredstva "mešane narave", podane pa so ostale predpostavke, potrebne za nastanek skupnega premoženja, vplivajo prispevki iz posebnega premoženja le na velikost deleža na skupnem premoženju, ne pa na naravo takega premoženja (v tem smislu, da bi šlo lahko za solastnino).
ZDSS člen 4.ZD člen 132.ZPP člen 19, 19/1, 208, 208/1.
plačilo odškodnine in regresa - prekinitev postopka - smrt tožnika - nadaljevanje postopka z dediči - stvarna pristojnost
Če tožnik umre pred koncem postopka, v katerem je uveljavil denarno terjatev, ki se lahko podeduje, ali ima rešitev spora določene premoženjske zahteve, delovno sodišče nadaljuje postopek z dediči, če so znani.
pogodba o delu - razdrtje pogodbe z izjavo naročnika - obogatitveni zahtevek - zahtevek na plačilo pogodbene cene
Naročnik, ki pred končanjem dela razdre pogodbo o delu, ima pravico zahtevati vrnitev avansa (obogatitveni zahtevek). Prevzemnik dela, ki trdi, da je avans nakazal podizvajalcu, samo na tej podlagi ne more uveljavljati nasprotnega zahtevka na plačilo s pogodbo dogovorjenega zneska, ker to ne predstavlja (niti delne) izvršitve pogodbenega dela.
pooblaščena investicijska družba - preoblikovanje PID v redno delniško družbo
Družba za upravljanje ne sme na podlagi delnic pooblaščene investicijske družbe, ki jo upravlja, glasovati o predlogu za spremembo dejavnosti PID. Če to stori, Agencija za trg vrednostnih papirjev odkloni izdajo dovoljenja PID-u za preoblikovanje v redno delniško družbo.
Drugi odstavek 143.a člena ZISDU, ki prepoveduje družbi za upravljanje, ki upravlja pooblaščeno investicijsko družbo, glasovati na podlagi delnic, katerih imetnik je v skladu z določbami ZISDU, o sklepu iz 5. točke prvega odstavka 143.a člena ZISDU, se res sklicuje na 4. točko omenjene zakonske določbe, ne pa na 5. Sklicevanje na 4. točko namesto na 5. pa je samo redakcijska napaka.
ničnost - prodaja solastnega dela nepremičnine - kulturni spomenik v zasebni lasti - predkupna pravica
Kot sta materialnopravno pravilno presodili obe nižji sodišči, Zakon o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86 in RS, št. 26/92 - ZNKD), ki je veljal v času sklenitve prodajne pogodbe 4.12.1997), prodajalčeve opustitve ponudbe predkupnim upravičencem, razen če ni šlo za spomenik ali znamenitost v javni ali družbeni lasti, za kar pa v obravnavanem primeru ni šlo, saj je bil predmet prodaje del stvari, ki je bila v zasebni lasti, ni sankcioniral z ničnostjo (40. in 51. člen ZNKD). Določbi 64. in 63. člena, ki ju revizija izrečno omenja, pa sta vsebovani v Zakonu o varstvu kulturne dediščine (Ur. list RS, št. 7/99 - ZVKD), ki je začel veljati v letu 1999 in ki nima retroaktivnih učinkov, zato ju v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti.
podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost za škodo od nevarne stvari - pojem nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost države - vojaške vaje - kondicijski trening - poškodba pri teku
Tožnik je v športni opremi po opravljenih vajah tekel po makadamski in nato po gozdni poti. Vrhovno sodišče je že večkrat razsodilo, da pravilno izvajanje običajnih športnih aktivnosti ni nevarna dejavnost. Zato tožena stranka, ki je svojim poklicnim vojakom pred šolanjem v ZDA želela okrepiti vzdržljivost in je predpisala kondicijski trening, ne odgovarja na podlagi domnevne vzročnosti (173. in 174. člen ZOR).
določitev krajevne pristojnosti pred višjim sodiščem - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Okoliščina o bližnjem sorodstvenem razmerju pravdne stranke z višjim sodnikom, ki dela pri krajevno pristojnem višjem sodišču za odločanje o pritožbi, predstavlja tehten razlog iz 67. člena ZPP.
Izrek prvostopne odločbe, ki razlaga vključitev v sistem ravnanja z odpadki tako, da se prevzame ustrezno število ločenih tipiziranih posod za komunalne odpadke, ni jasen in določen. Ker nezakonitosti ni odpravila tožena stranka, je nezakonita tudi njena odločba. Ker sodišče prve stopnje takšne odločbe ni odpravilo, je bistveno kršilo pravila postopka, kar je vplivalo ali moglo vplivati na odločitev.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - dolžnost staršev preživljati otroka - višina preživnine - možnosti preživninskega zavezanca - potrebe upravičenca do preživnine - verzija
Revizijske trditve, da je "cel postopek temeljil na domnevi, da je toženec neskrben oče, ki se izogiba preživnini, prikriva premoženje itd." niso utemeljene, saj iz poteka celotnega postopka to ne izhaja, pa tudi nobena od odločb nižjih sodišč prisojene preživnine ne utemeljuje z navedenimi argumenti. Dejstvo pa je, da toženec do vložitve tožbe ni plačeval nobene preživnine. Zato je podana pravna podlaga tako za verzijski zahtevek otrokove matere, kot tudi za otrokov zahtevek, da se mu preživnina plačuje.
Ker pomanjkljivosti v odrejenem roku niso bile odpravljene, tožbe pa zaradi tega ni bilo mogoče obravnavati, je sodišče prve stopnje takšno tožbo pravilno zavrglo na podlagi 2. odstavka 29. člena ZUS.
prodaja - izpolnitev pogodbe - izročitev stvari v last in posest
Toženec je tožniku dolžan izročiti sporne konje v skladu z določbo 454. člena ZOR. Pri tem zatrjevana okoliščina, da je tožnik že razpolagal z dvema konjema tožene stranke, po eni strani predstavlja nedovoljeno revizijsko novoto, po drugi strani pa na izvršljivost izpodbijane sodbe ne vpliva: v izvršilnem postopku bo tožena stranka imela možnost, da ugovarja zatrjevano delno izpolnitev obveznosti. Dejanska vprašanja.
določitev krajevne pristojnosti pred višjim sodiščem - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Dejstvo, da je tožnik sodnik Okrožnega sodišča v ..., katerega prostori so funkcionalno vezani s prostori Okrajnega sodišča v ..., bi brez dvoma lahko moteče vplivalo na potek sodnega postopka. Zato je podan razlog po 67. členu Zakona o pravdnem postopku za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
CZ (1976) člen 50. Uredba o merilih, ki se bodo uporabljala pri znižanju carinske stopnje "prosto" pri uvozu blaga v letu 1994 (1993) člen 5.
carinska oprostitev
Za carinsko oprostitev, predvideno v 5. členu Uredbe o merilih, ki se bodo uporabljala pri znižanju carinske stopnje "prosto" pri uvozu blaga v letu 1994, ne zadošča le, da uporabnik izvozi blago v vrednosti, ki je najmanj 30% večja od vrednosti uvoženega blaga in da je količina porabljenih surovin enaka količini uvoženih surovin.
Pogoj za navedeno carinsko oprostitev je izpolnjen le, če so uvožene surovine v celoti uporabljene v proizvodnji blaga za izvoz.
določitev krajevne pristojnosti pred višjim sodiščem - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Dejstvo, da je tožnik sodnik Okrožnega sodišča v ..., katerega prostori so funkcionalno vezani s prostori Okrajnega sodišča v ..., bi brez dvoma lahko moteče vplivalo na potek sodnega postopka. Zato je podan tehten razlog po 67. členu Zakona o pravdnem postopku za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
določitev krajevne pristojnosti pred višjim sodiščem - neobrazloženi razlogi za delegacijo pristojnosti
Razlogi, ki jih v predlogu navaja toženka, so povsem splošni in neobrazloženi in ne pojasnijo niti tega, za kakšno "sedanje delovanje toženke" naj bi šlo in zakaj bi lahko bil odnos sodišča do toženke "obremenjen z njeno dosedanjo dejavnostjo".
Pravno pravilno je stališče, da ni pomembno, ali je bila oporoka sestavljena vpričo oporočitelja, ali pa je bila sestavljena prej in prinesena oporočitelju pred podpisovanjem.
revizija - meje revizijskega preizkusa - zamudna sodba
Čeprav bi lahko obstajal dvom glede pravilnosti postopka pri izdaji zamudne sodbe v tej pravdni zadevi, revizijsko sodišče tega ne bi moglo upoštevati, ker tožnica tega v reviziji ni uveljavljala.