bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi o odločilnih dejstvih - odškodninska odgovornost
Nasprotje v razlogih sodbe sodišča prve stopnje ni le navidezno, ampak je očitno. Dejstva, ali je tožnik grozil policistu s pištolo in nožem in pri tem segel celo v žep, so odločilna, njihov obstoj pa je v razlogih sodbe sodišča prve stopnje enkrat ugotovljen (pri tožnikovi soodgovornosti), drugič pa ne (pri utemeljevanju odgovornosti tožene stranke). Razlogi o odločilnih dejstvih so si tedaj v nasprotju, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP (1977). Ta je bila storjena v postopku pred sodiščem prve stopnje, s tem, ko je pritožbeno sodišče očitno nasprotje o odločilnih dejstvih opredelilo le kot navidezno (pri čemer trditve, da je nasprotje le navidezno ni z ničemer obrazložilo), pa je enako absolutno kršitev postopka zagrešilo tudi samo.
Če organ druge stopnje v upravnem postopku spozna, da bo ugotovljene pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in ekonomičneje odpravil organ prve stopnje in te razloge obrazloži v svoji odločbi, so izpolnjeni pogoji za uporabo 2. odstavka 242. člena ZUP/86.
Izostali izrečni dogovor o valorizaciji zavarovalne vsote v konkretni pogodbi glede na ugotovljeno takratno poslovno politiko tožene stranke, ni ovira za valorizacijo zavarovalne vsote. Taka politika je bila v mejah pravne dispozicije strank pri sklepanju in izpolnjevanju pogodbenih obveznosti. V njenem okviru je tožena stranka morala enakovredno obravnavati vse oškodovance, torej tudi tožnika. Tožene stranke kasnejša sprememba poslovne politike ne upravičuje, da tožnika sedaj obravnava drugače kot je obravnavala ostale oškodovance iz tistega obdobja.
ZOR člen 395. ZDP (1991) člen 5.ZPP člen 196. ZDE člen 2.
denarne obveznosti - terjatev v tuji valuti - ničnost prodajne pogodbe - uveljavljanje ničnosti - sosporništvo - pogodbenika kot enotna in nujna sospornika
Zaradi prisilne narave Zakona o denarni enoti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 17/91-I), po kateri je denarna enota Republike Slovenije tolar, ki je edino plačilno sredstvo na območju Republike Slovenije, mogoče utemeljeno zahtevati izročitev, sicer v tuji valuti izročenega denarja, le v domači valuti po ustreznem tečaju.
Ni pogojev za denacionalizacijo zemljišč, ki so bila razlaščena z odločbama o razlastitvi na podlagi Zakona o razlastitvi iz leta 1968, ker to ni način podržavljanja iz 3. in 4. člena ZDen, ki je pogoj za denacionalizacijo.
Ob sklenitvi nove posojilne pogodbe se je tožnik svobodno odločil, da bo tožencu še posojal denar, toženec pa je lahko svobodno izbiral, ali bo vrnil svoj dolg z ustreznimi obrestmi, ali bo sklenil novo posojilno pogodbo za 17.000 nemških mark. Ker sta se torej pravdni stranki svobodno dogovarjali in se odločili za novo posojilo, ne gre za anatocizem, ki ga prepoveduje prvi odstavek 400. člena ZOR. Ta razglaša za nično določilo v eni in isti pogodbi, po katerem od neplačanih obresti, ki zapadejo v plačilo, začnejo teči obresti; v konkretnem primeru pa je šlo za novo dogovarjanje in za toženčevo svobodno voljo, da si spet sposodi denar od tožnika.
določitev krajevne pristojnosti pred višjim sodiščem - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Okoliščina, da je upnica zaposlena pri Okrajnem sodišču v Kranju, dolžnikoma glede na njune navedbe vzbuja dvom v korektnost postopka in nepristranskost odločanja. Sedanji izvršilni postopek teče na podlagi začasne odredbe, izdane v pravdnem postopku P 41/2000, ki na podlagi sklepa o delegaciji z dne 19.1.2000 pod opr. štev. I R 1/2000 teče pri Okrajnem sodišču v Radovljici. Vse navedene okoliščine utemeljujejo presojo, da tudi v tej izvršilni zadevi obstoji tehten razlog za delegacijo drugega sodišča.
Tožeča stranka je kumulirala ugotovitveni zahtevek o razdrtju pogodbe in dajatveni zahtevek za plačilo najemnine. Vsak od teh zahtevkov ima različno dejansko in tudi pravno podlago. Zato je treba vrednost spora presojati za vsak zahtevek posebej.
razlaga pogodb - nejasna določila v posebnih primerih - vnaprej pripravljena pogodba - višina pogodbene kazni - način določitve pogodbene kazni
V tej pravdni zadevi ne gre za vprašanje ali lahko v sicer jasni pogodbeni določbi sodišče zviša pogodbeno kazen, ampak za vprašanje razlage nejasne pogodbene odločbe. Ugotovljene okoliščine narekujejo razlago nejasne pogodbene določbe o pogodbeni kazni v korist tožnikov.
pripor - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pri odreditvi pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti je sodišče med drugim upoštevalo, da obtoženec ni nikjer zaposlen ter da zato nima rednih dohodkov. Zagovornik s tem ko zatrjuje, da sodišče ni preverilo, ali obtoženec nima sredstev za preživljanje, uveljavlja razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V zvezi s tem pa je treba poudariti, da tudi okoliščina, da priložnostno opravlja dela, ne govori za odpravo pripora. Ta namreč ni bil odrejen le zato, ker obtoženec nima rednih dohodkov, pač pa glede na njegovo prejšnje oporečno življenje in tudi glede na obseg kriminalne dejavnosti, očitane v pravnomočni obtožnici.
URS člen 25.ZKP člen 201, 201/1-3, 395, 395/1, 403, 403/1, 420, 420/2.
pripor - ponovitvena nevarnost - upoštevanje drugih kazenskih postopkov - pravica do pritožbe - pritožba zoper sklep o odreditvi pripora - sklep sodišča druge stopnje - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Določilo 1. odstavka 395. člena ZKP se za postopek s pritožbo zoper sklep po 1. odstavku 403. člena ZKP ne uporablja. Vendar pa mora sodišče druge stopnje v odločbi, s katero je odločilo o pritožbi, navesti razloge, na katerih temelji odločitev, ki jo je sprejelo.
Stališče, da se preiskovalna sodnica v sklepu o odreditvi pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti ne bi smela sklicevati na nepravnomočno končane postopke, ni pravilno.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Po drugem odstavku 367. člena ZPP je namreč revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000,00 SIT. V obravnavanem primeru vrednost spornega predmeta ta znesek dosega, ga pa ne presega. Zato revizija ni dovoljena.
URS člen 23, 23/1, 34.ZKP člen 15, 39, 39-4, 200, 200/2, 201, 201/1, 207, 207/5.
sojenje v razumnem roku - pripor - odprava pripora zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku - izločitev sodnika
V primeru, da je obtoženec priprt iz razlogov po 1. ali 2. točki 1. odstavka 201. člena ZKP, torej zato, ker je to neogibno potrebno za potek postopka, mora sodišče ob ugotovitvi, da obtožencu ni mogoče zagotoviti pravice do sojenja v razumnem roku ali da je bila ta že kršena, pripor takoj odpraviti.
Če gre za nevarnost ponovitve kaznivega dejanja, zaradi katerega nevarnost ljudi ne bi bila hudo in neposredno ogrožena (na primer nekatera kazniva dejanja zoper premoženje), sodišče po ugotovitvi, da je bila kršena obdolženčeva pravica do sojenja v razumnem roku, pripor zoper obtoženca odpravi. Čeprav je ugotovljena kršitev te pravice, pa pripora praviloma ne odpravi takrat, ko je podana visoka stopnja ponovitvene nevarnosti kaznivih dejanj, s katerimi se varnost ljudi močno ogroža.
Napačno je stališče, da je podan izločitveni razlog iz 4. točke 39. člena ZKP za predsednika senata in sodnika - člana senata, ker sta sodelovala v senatih, ki so po 2. odstavku 207. člena ZKP podaljševali pripor.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - stranske terjatve
V obravnavani zadevi je glavni zahtevek 344.135,00 SIT. To je odločilno za presojo dovoljenosti revizije. Zamudne obresti, ki so za toženo stranko sporne v reviziji, ne glede na znesek ne vplivajo na dovoljenost revizije.
lokacijsko dovoljenje - prizidek - osončenje in poslabšanje bivalnih razmer
Zaradi obrazloženega soglasja zdravstvenega inšpektorja, ki na podlagi študije osončenja ugotavlja, da predvidena gradnja ne bo povzročila sprememb, ki bi lahko pomenile ogrožanje javnega interesa, so neutemeljeni ugovori tožeče stranke, da se bodo poslabšale njene bivalne razmere.
povrnitev škode - odgovornost za drugega - objektivna odgovornost - odgovornost konjeniškega kluba za ravnanje vodnika organizirane ježe - padec s konja - vmesna sodba
Ugotovljeno je, da se je tožnik udeležil jahanja, ki ga je organiziral in vodil Konjeniški klub ... S tem je klub prevzel odgovornost za pravilno vodenje ježe, kar vključuje tudi skrb za opremo in konje. Toda tveganja za posledice lastnih napak tožnik s tem ni prenesel na klub. Za ravnanje, ki ni v skladu s predhodnimi navodili, odgovarja sam. Vodnik ni mogel preprečiti tožnikovega nagibanja, posebno opozorilo pa glede na tožnikove izkušnje in znanje ni bilo potrebno.
V prvem odstavku 384. člena ZPP je določba, da lahko stranke vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Sklep o tem, da se ne dovoli razširitev tožbe na novega toženca (drugi odstavek 191. člena ZPP), je procesne narave in sploh ne končuje postopka (pravnomočno), saj se z njim samo tožba v obstoječi pravdi ni mogla razširiti zaradi tega, ker ta v razširitev ni privolil.
sodni postopek - nepopolna vloga - vrnitev vloge v popravo - fikcija umika vloge
Glede na to, da se je v postopku ugotovilo, da je sodišče s sklepom vrnilo vložnici v dopolnitev vlogo, je v skladu s citirano določbo ZPP-77 pravilno in v skladu z veljavnimi predpisi štelo njeno vlogo za umaknjeno potem, ko vložnica v roku, določenem v sklepu sodišča, vloge brez pojasnila in brez opravičila ni vrnila popravljene. Taka odločitev je bila utemeljena tudi zato, ker vložnica ne samo, da v skladu s pozivom sodišča ni vloge vrnila v roku popravljene, ampak se ni odzvala niti na povabilo sodišča, da ji bo to pomagalo pri popravi oziroma dopolnitvi vloge.
URS člen 15, 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZDSS člen 24, 24/1, 24/1-2. ZDR (1990) člen 90, 90/1.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinski ukrep - prenehanje delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznosti - sodni postopek - pogojna odložitev izvršitve disciplinskega ukrepa
Določba 2. točke 1. odstavka 24. člena ZDSS daje delovnemu sodišču pooblastilo, da odloča v sporu polne jurisdikcije. S to zakonsko določbo je realizirana ustavna določba iz 22. člena Ustave Republike Slovenije, ki zagotavlja vsakemu pravico do enakega varstva pravic v postopku. Iz te ustavne določbe izhaja pravica do kontradiktornega postopka, v katerem je vsaki stranki zagotovljena pravica, da se izreče.