določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - sporazum o krajevni pristojnosti - združitev pravd
Določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču na podlagi 67. člena ZPP ni možna, če sta se stranki spora o krajevni pristojnosti sodišča sporazumeli in ta sporazum tudi realizirali.
Ostvaritev možnosti za morebitno združitev dveh postopkov, ki jih vodita dve različni sodišči, ni razlog za odločanje po 67. členu ZPP.
povrnitev negmotne škode - trajanje sodnega postopka in višina odškodnine - objektivni kriterij - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti
Na račun dolgega čakanja na odškodnino se le-ta izjemoma poveča, če je bilo odločeno o odškodninskem zahtevku po daljšem čakanju (objektivni temelj) in če so to opravičevale okolnosti primera. V naših razmerah, ko se zaradi sodnih zaostankov čaka daljši čas na priznanje odškodnine, priznane primerjalne odškodnine odražajo vse pravno relevantne dolžnosti in tako tudi t.i. čas čakanja.
ZOR člen 132, 132/3, 132/5, 549, 549/1. ZDP člen 2, 2/1-4, 18, 18/3. ZBS člen 71. ZDP (1991) člen 5, 5/2.
prodaja na obroke - pogodbena cena dogovorjena in plačana v tuji valuti - razdrtje pogodbe - učinki razdrte pogodbe - vrnitev danega - valuta plačila
Po razdrtju prodajne pogodbe, po kateri je bila kupnina dogovorjena in plačana v DEM, sme kupec - tožnik zahtevati njeno vračilo v tolarskem znesku, izračunanem po tečaju na dan vložitve tožbe, in z zakonskimi zamudnimi obrestmi od takrat dalje.
dopustnost izpodbijanja ugotovljenega dejanskega stanja v pritožbenem postopku, kadar oziroma kolikor sodba temelji na dejanskem stanju, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku
Ker izpodbijana sodba temelji na dejanskem stanju, ugotovljenem v upravnem postopku, pritožba, kolikor se nanaša na razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ni dopustna.
Stranka, ki vloži tožbo zaradi varstva ustavnih pravic, ker ji ni bil priznan status stranke v denacionalizacijskem postopku, ni stranka v postopku denacionalizacije in zato veljajo zanjo za morebitno oprostitev plačila sodnih taks določbe 13. člena Zakona o sodnih taksah in ne določbe 71. člena Zakona o denacionalizaciji.
ZPPSL člen 13, 13/1, 78, 78/2, 78/2-1, 78/2-3, 82, 82/1, 82/2.ZS člen 104, 104-1.
zahteva za varstvo zakonitosti - odstavitev stečajnega upravitelja - odstavitveni razlogi - sklep o zavrnitvi predloga za odstavitev - pritožba
Okoliščina, da je stečajni upravitelj neutemeljeno priznal terjatev upniku, pri katerem je zaposlen, lahko vzbuja pri upniku, ki je predlagal njegovo odstavitev, dvom v pristranost stečajnega upravitelja. Dejstvo, da niti upnik sam ni prerekal te terjatve, za odločitev o odstavitvi stečajnega upravitelja ni pomembno.
Pravno sredstvo proti sklepu o zavrnitvi predloga za odstavitev stečajnega upravitelja je pritožba, o kateri odloča višje sodišče, ne pa ugovor, o katerem odloča stečajni senat.
spor o pristojnosti - izključna krajevna pristojnost - atrakcija pristojnosti - stvarna pristojnost - spori, nastali med stečajnim postopkom
63. člen ZPP predpisuje za spore, ki so nastali med stečajnim postopkom, ne pa zaradi stečajnega postopka ali v zvezi s stečajnim postopkom, samo atrakcijo krajevne, ne pa tudi stvarne pristojnosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti sodišče preizkusi le tiste kršitve zakona, ki jih vložnik jasno in določno uveljavlja. To stori tako, da navede posamezno kršitev iz 1., 2. ali 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP, kot jih določajo členi 371 in 372 ZKP, v zvezi z zatrjevanimi kršitvami pa mora navesti tudi konkretna dejstva in okoliščine, v zvezi s katerimi naj bi bila zatrjevana kršitev podana.
skrajšani postopek - pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnega predloga - opis kaznivega dejanja v sklepu o podaljšanju pripora - obstoj utemeljenega suma - varnost ljudi
Če je že vložen obtožni predlog, v sklep o podaljšanju pripora ni treba še enkrat povzemati opisa tega kaznivega dejanja, pač pa zadošča, da se sodišče v sklepu sklicuje na opis kaznivega dejanja v obtožnem predlogu.
Pri podaljšanju pripora po vložitvi obtožnega predloga sodišče ne more presojati verodostojnosti posameznih dokazov, ker to lahko stori le na glavni obravnavi. Ocenjuje le, če je zadosti dokazov za utemeljen sum.
vročanje pisanj - vročitev sodbe obdolžencu - nadomestna vročitev - odklonitev sprejema pisanja - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - razlogi sodbe sodišča druge stopnje - opredelitev do pritožbenih navedb - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - sprememba opisa kaznivega dejanja
Sodišče druge stopnje je potrdilo dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Ker ob tako ugotovljenem dejanskem stanju ni dvoma, da silobran na strani obsojenca ni bil podan, posebni razlogi o njegovem neobstoju v sodbi sodišča druge stopnje niso bili potrebni.
Sodišče druge stopnje se je opredelilo do vseh dokazov, da je obsojenec storil kaznivo dejanje, in jih ovrednotilo. Iz presoje posameznega dokaza je zato ob uporabi argumenta a contrario mogoče sklepati, kako so bili presojeni nasprotni dokazi in zakaj niso bili upoštevani.
Objektivna identiteta med obtožbo in sodbo ni prekršena, če sodišče v primeru, da je na glavni obravnavi ugotovljeno drugačno dejansko stanje, kot je opisano v obtožbi, opis dejanja ustrezno spremeni, če gre v osnovi za isti dogodek in je tak opis ugodnejši za obsojenca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21140
KZ člen 63, 69.ZKP člen 371, 371/1-7.
varnostni ukrepi - odvzem predmetov - vrnitev zaseženega predmeta - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - predmet obtožbe ni rešen v celoti
Državno tožilstvo ni predlagalo izreka ukrepa odvzema zasežene lovske puške, niti ga ni izreklo sodišče. Zasežena stvar v tem primeru ni bila predmet obtožbe, zato sodišče o njej ni odločilo in zaradi tega ni podana kršitev po 7. točki 1. odstavka 371. člena ZKP. V takem primeru lahko obsojenec od sodišča zahteva vrnitev zasežene puške.
URS člen 20, 20/1, 20/2.ZKP člen 202, 202/2, 420, 420/2, 427.
pripor - varnost ljudi - posredno ogrožanje varnosti ljudi - oškodovanje državnega premoženja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Morebitna neuspešnost upravnih organov pri izvajanju ukrepov, ki bi osumljencu preprečevali izvrševanje kaznivega dejanja, katerega je utemeljeno sumljiv, ne more biti razlog za poseg v osebno svobodo.
davek od dobička pravnih oseb - zmanjšanje davčne osnove
Davčno osnovo davčnih zavezancev za leto 1996 je mogoče zmanjšati za obračunane obresti od dolgoročnih in kratkoročnih vrednostnih papirjev le, če so bili izdani do 8.4.1995.
dovolitev priglašenih del - razpolaganje z zemljiščem
Začasna odredba, izdana v pravdnem postopku, ki prepoveduje kakršnokoli spremembo stanja na sporni parceli, in še velja v času odločanja upravnega organa o dovolitvi priglašenih del, omejuje razpolaganje z zemljiščem, na katerem naj bi stal objekt.
denacionalizacija stavbnih zemljišč - upravičenost do denacionalizacije
Ni podlage za denacionalizacijo, če je pravica uporabe na stavbnem zemljišču prenehala z odločbo občine na podlagi Zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Ur.l. SRS, št. 19/76) in je bila tudi izplačana ustrezna odškodnina, ni na prenehala na podlagi predpisa iz 9. točke 3. člena ZDen.
davek od dobička pravnih oseb za leto 1996 - znižanje davčne osnove za višino obračunanih obresti od obveznic Republike Slovenije za neizplačane devizne vloge
Davčna osnova se zmanjšuje za obračunane obresti od dolgovanih in kratkoročnih vrednostnih papirjev, ki so jih do 8. aprila 1995 izdale RS oziroma občine.