prometni davek - odnos leasing pogodbe do prodajne pogodbe - davek na promet nepremičnin
Stranki sta pogodbo imenovali leasing pogodbo, toda iz njene vsebine sledi, da predstavlja, ne leasing, temveč prodajno pogodbo, po kateri je tožeča stranka kot prodajalec prodala podjetju x kot kupcu skladiščne prostore, pri čemer je bilo dogovorjeno plačilo kupnine v petih obrokih in pri čemer si je tožeča stranka kot prodajalec pridržala lastninsko pravico na nepremičnini do izteka 24 mesecev od sklenitve pogodbe. Na takšno opredelitev obravnavane pogodbe kaže predvsem določba o prehodu lastninske pravice po izteku dobe dveh let po sklenitvi pogodbe. Tudi ni prezreti, da je ne glede na načelo avtonomije volje strank pri urejanju obligacijskih razmerij (10. člen ZOR), v našem pravu posebej urejena prodaja na obroke (542. člen ZOR) in prodaja s pridržkom lastninske pravice vse dotlej, dokler kupec ne plača kupnine (540. člen ZOR).
ZGD člen 54. Slovenski računovodski standard 21, 22.
knjigovodstvo - verodostojnost knjigovodske listine - slovenski računski standardi
Izplačila stroškov morajo temeljiti na verodostojni knjigovodski dokumentaciji. Iz določila 54. člena Zakona o gospodarskih družbah izhaja, da mora gospodarska družba voditi poslovne knjige na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin, katerih vrsto, vsebino, nadzor in gibanje podrobneje urejajo slovenski računovodski standardi.
Inšpektor v postopku inšpiciranja ugotavlja pravilnost obračuna davka na podlagi obstoječe dokumentacije, ki mu je dana na razpolago.
Posebna evidenca ne more nadomestiti nepopolnosti obračunskih nalogov, saj so ravno ti služili za knjiženje in izplačilo.
prometni davek - dobiček pravnih oseb - slovenski računovodski standardi - dolgoročne rezervacije - popravek vrednosti terjatev
Ni mogoče priznati kot realnih dolgoročnih rezervacij tožeče stranke stroškov na račun neopredeljenih predvidenih bodočih nakupov oziroma pridobitev poslovnih prostorov. Prav ima tožena stranka, da se ne more govoriti o utemeljenosti stroškov, če še sploh ni znano, na kaj se bodo nanašali, in da zato ne pride v poštev slovenski računovodski standard pod točko 10.6, po katerem se zahteva za dolgoročne rezervacije realno utemeljena verjetnost, da bodo v prihodnosti konkretni stroški res nastali.
prometni davek - nevezanost sodišča na podzakonski akt - direktna uporaba zakona - agencijske storitve
Z dodatnima pogojema v 1. odst. 34.b člena Pravilnika je njegov izdajatelj davčno obveznost izvajalcev storitev iz 3. točke 1. odst. 24. člena ZPD povečal. Ker za to v zakonu ni imel pooblastila (1. odst. 79. člena ZPD ga je pooblastil samo za izdajo predpisov, s katerimi podrobneje določi način obračunavanja in vplačevanja prometnega davka), je določba 1. odst. 34.b člena Pravilnika o dodatnih pogojih v nasprotju s 3. točko 1. odst. 24. člena ZPD. Zato je sodišče, glede na zgoraj obrazloženo, pri odločanju o utemeljenosti tožbe uporabilo samo zakonsko določbo. Ob upoštevanju te pa je bilo treba izpodbijano odločbo odpraviti. Tožeča stranka je namreč dolžna plačati prometni davek od agencijskih storitev samo od osnove, ki jo določa 3. točka 1. odst. 24. člena ZPD.
Po določilu 5. odstavka ZZP lahko tudi revizijski organ v postopku revidiranja lastninskega preoblikovanja zahteva revidiranje letnih računovodskih izkazov povezanih družb v tujini oziroma medsebojnega poslovanja domače in povezane družbe. Stroški, ki nastanejo s tem revidiranjem, pa niso stroški upravnega postopka, pač pa so stroški, ki so konkretno nastali tožeči stranki v zvezi s pribavo dokumentacije, ki jo je morala zagotoviti na podlagi materialnopravnih predpisov. Namreč, kontrola lastninskega preoblikovanja se opravi na podlagi dokumentacije, ki jo mora podjetje zagotoviti po finančnih in računovodskih predpisih. Konkretno obveznost določa Uredba o načinu izvedbe postopkov revizije, izdana na podlagi 49. člena ZLPP. Med dokumentacijo, o kateri govori navedena uredba v 4. členu, spadajo po petem odstavku 31.a člena ZZP tudi revidirani letni računovodski izkazi povezanih družb v tujini, kot je že navedeno. To pomeni, da je bila tožeča stranka dolžna predložiti revizijskemu organu, poleg ostale dokumentacije, tudi revidirana poročila letnih računovodskih izkazov povezanih družb v tujini. Stroški za pridobitev revizijskega poročila so tedaj stroški, ki bremenijo tožečo stranko, enako, kot to velja za ostalo obvezno dokumentacijo v zvezi z njenim poslovanjem.
Po določilu 1. odst. 66. člena ZPD ima davčni zavezanec, od katerega je bil izterjan prometni davek, ki ga ni bil dolžan plačati, pravico do vračila plačanega prometnega davka in zamudnih obresti, plačanih stroškov prisilne izterjave in denarne kazni. Ta pravica se tedaj nanaša le na vračilo že (neupravičeno) plačanih oziroma izterjanih zneskov prometnega davka, zamudnih obresti, stroškov prisilne izterjave in denarnih kazni, ne nanaša se pa na zahtevek davčnega zavezanca, da se mu priznajo zamudne obresti na te zneske v smislu določila 277. člena oziroma 214. člena ZOR.
Odpoklic kredita je poslovni dogodek, ki ga je treba izkazati z verodostojno knjigovodsko listino. Z opredelitvijo kreditov kot kratkoročnih njihova zapadlost ni določena.
Da lahko davčni zavezanec izkoristi ugodnost davčne oprostitve, morajo biti izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Samo izpolnitev z zakonom določenih pogojev ima za posledico, da se določena prodaja ne šteje za prodajo končnemu potrošniku.
Širjenje tožbenih razlogov z dopolnitvami tožbe, vloženimi po preteku roka iz 1. odst. 24. člena ZUS, ni dovoljeno. Takšno dopolnitev tožbe sodišče zavrže.
ZPPSL člen 83. ZDoh člen 15, 15/1, 16, 16/1, 19, 19-14.
dohodnina - davek od nagrade stečajnega upravitelja
Po določilu 3. alinee 1. odstavka 15. člena ZDoh je zavezanec za davek od osebnih prejemkov tudi tista fizična oseba s stalnim prebivališčem v RS, ki prejema prejemke, dosežene na podlagi pogodbe o delu, delovršne pogodbe oziroma od opravljanja storitev in poslov na drugi podlagi. Na tej podlagi dobljen prejemek je po četrti alinei prvega odstavka 16. člena ZDoh osnova za odmero davka. Glede na tako zakonsko ureditev je treba plačati davek po ZDoh tudi od nagrade, ki jo prejema stečajni upravitelj kot plačilo za opravljeno delo pri stečajnem dolžniku.
Napačno je stališče, da se od nagrade, izplačane stečajnemu upravitelju, ne plačuje davka od osebnih prejemkov glede na določilo 14. točke 19. člena ZDoh, ki izvzema od davka "nagrade, uvedene na podlagi zakona". Pri nagradi stečajnega upravitelja ne gre za tako uvedeno nagrado, temveč za plačilo opravljenega dela po prvem odstavku 83. člena ZPPSL, o čemer po določilu drugega odstavka odloča stečajni senat na podlagi odredbe o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem in upraviteljem prisilne poravnave, ki jo je izdalo po pooblastilu tretjega odstavka 83. člena cit. zakona Ministrstvo za pravosodje. Navedena določba 14. točke 19. člena ZDoh o uvedeni nagradi se namreč nanaša na nagrade kot posebno častno priznanje za dosežke na podlagi ustvarjalnosti na področju avtorstva, tehničnih, gospodarskih, pedagoških in drugih dosežkov, kot so take številne nagrade uvedene s posebnimi zakoni. Nagrada stečajnega upravitelja nima s tem nič skupnega, temveč predstavlja le odmeno za konkretno opravljeno delo, ki ga mora opraviti stečajni upravitelj s skrbnostjo dobrega gospodarja.
ZUP člen 218, 218/2, 246, 246/2. ZDoh člen 15, 15/1-3.
pritožba - ravnanje organa 2. stopnje - dohodnina od nagrade stečajnega upravitelja
Samo če organ 2. stopnje nima za odločitev podlage v spisih, opravi postopek po členu 246/2 ZUP in sicer sam, ali pa naloži izvedbo postopka organu 1. stopnje.
Nagrada, ki jo sodišče določi stečajnemu upravitelju, je osebni prejemek iz 3. alinee 1. odst. 15. člena Zakona o dohodnini. Njen prejemnik je zato zavezanec davka od osebnih prejemkov.
Ustava Republike Slovenije določa v 125. členu, da so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije vezani na Ustavo in zakon. Tako določa tudi 1. odst. 3. člena Zakona o sodiščih. To pomeni, da sodišče, če ugotovi, da je podzakonski akt v nasprotju z Ustavo ali zakonom, svoje odločitve ne opre na podzakonski akt, ampak uporabi neposredno zakon.
1. Če pogoji iz 7. člena ZPD niso izpolnjeni, davčne oprostitve ni mogoče uveljavljati, čeprav kakšne druge okoliščine kažejo, da morda vendarle ni šlo za prodajo končnemu potrošniku.
2. Izvajalec prometa proizvodov oziroma storitev mora voditi evidence, ki zagotavljajo vse podatke, ki so odločilni za oblikovanje ustrezne davčne osnove ter za obračun prometnega davka. Če tega ne stori, bo davčni organ uporabil v omenjeni namen najverjetnejše podatke.
3. V računskem upravnem sporu odloča sodišče praviloma na podlagi dejanskih okoliščin, ugotovljenih v upravnem postopku. Če pri tem ugotovi, da je prišlo v upravnem postopku pri ugotavljanju dejanskega stanja do napak, ki so navedene v 2. odst. 39. člena ZUS, izpodbijano odločbo odpravi.
prometni davek - davčna oprostitev za storitve življenjskega zavarovanja - storitve zavarovanja v mednarodnem transportu
Davek od prometa storitev je treba plačati tudi od storitev življenjskega zavarovanja - praviloma po 5% davčni stopnji. Za zavarovalne storitve veljajo davčne oprostitve po 2. in 5. točki 21. člena ZPD.
URS člen 125.ZS člen 3, 3/1. ZPD člen 24. Pravilnik o uporabi Zakona o prometnem davku člen 34.b.
prometni davek - neskladje podzakonskih aktov z ustavo in zakonom
Ustava RS določa v 125. členu, da so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije vezani na Ustavo in zakon. Tako določa tudi 1. odst. 3. člena ZS. To pomeni, da sodišče, če ugotovi, da je podzakonski akt v nasprotju z Ustavo ali zakonom, svoje odločitve ne opre na podzakonski akt, ampak uporabi neposredno zakon.
ZPD določa v 3. točki 1. odst. 24. člena, da je osnova za davek od prometa storitev - za agencijske, posredniške, zastopniške in komisijske storitve - ustvarjena provizija in drugo plačilo. Izpolnjevanja kakšnih posebnih pogojev za uporabo tako oblikovane davčne osnove ZPD ne določa. Po 1. odstavku 34.b člena Pravilnika pa je davčna osnova za agencijske, posredniške, zastopniške in komisijske storitve ustvarjena provizija ali drugo plačilo (nakazuje na določbo 3. točke 1. odst. 24. člena ZPD) samo takrat, če je naročnik storitve seznanjen z višino provizije in če je ta razvidna iz izdanega računa. Za določitev davčne osnove po 3. točki 1. odst. 24. člena ZPD je torej Pravilnik v 1. odst. 34.b člena očitno dodal dva pogoja, ki jih ZPD ne določa in za katera tudi izdajatelja Pravilnika ni pooblastil, da jih lahko določi s Pravilnikom.
Izvajanje plačilnega prometa preko Agencije za plačilni promet (APP) je posebni upravni postopek.
Upnik je pooblaščen, da bianco akceptni nalog izpolni v celoti, razen podpisa dolžnika. APP je pooblaščena pri vnovčevanju akceptnega naloga preverjati le formalno pravilnost, ne pa vsebine naloga.
Zavrnitev akceptnega naloga po APP je dopustna le zaradi neodprave pomanjkljivosti, na katere je APP predlagatelja posebej opozorila.
prometni davek - davek od prometa storitev zavarovanja
Davek od prometa storitev je treba plačati tudi za storitve: - življenjskega zavarovanja; - zavarovanja pošiljk v mednarodnem prometu (če sta pogodbeni stranki domači osebi in je tudi uživalec zavarovalnine domača oseba; - prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja.