privatizacija stanovanj - pojem stanovanja po SZ - obseg stanovanja - skupni deli, objekti in naprave - solastninska pravica
Na skupnih prostorih, ki služijo hiši kot celoti, pripada vsakemu lastniku solastninska pravica v sorazmerju z vrednostjo njegovega stanovanja in glede na skupno vrednost etažne lastnine v celi hiši. To velja tudi za funkcionalno zemljišče. Prav tej okoliščini je sodišče prve stopnje prilagodilo sodbeni izrek in odločilo, da se skupaj s stanovanjem proda tudi solastninska pravica na skupnih delih, objektih in napravah.
izločitev sodnika višjega sodišča - dvom o nepristranskosti
Izločitveni razlog po 6. točki 39. člena ZKP so lahko samo tiste okoliščine, iz katerih bi izhajalo sodnikovo vnaprejšnje prepričanje o zadevi, ali če bi njegovo obnašanje ali ravnanje kazalo na pristranski odnos do obdolženca. Zato odločitve sodnikov višjih sodišč, ki jih ti kot člani pritožbenega senata sprejemajo pri opravljanju sodniške funkcije v okviru preizkusa sodb sodišča prve stopnje, ne glede na to, ali se obsojenec z njimi strinja ali ne, same po sebi ne morejo biti razlog za dvom v nepristranskost sodnika (oziroma višjega državnega tožilca).
ZAVAROVANJE TERJATEV - CESTE IN CESTNI PROMET - UPRAVNI SPOR
VS15146
ZUS člen 69, 69/2.
dodelitev dovolilnic - začasna odredba
Z zahtevo za izdajo začasne odredbe tožeča stranka ne more zahtevati nekaj, kar ni predmet upravnega spora, niti ne more zahtevati več, kot uveljavlja s tožbo v upravnem sporu.
ZUP (1986) člen 123. ZUS člen 26, 26/4, 34, 34/1-3.
postopek začete po uradni dolžnosti - stranka v postopku - molk organa
Oseba, ki je dala pobudo za začetek upravnega postopka, ki se začne le po uradni dolžnosti, ne more biti stranka v tem postopku in posledično tudi ne more začeti upravnega spora zaradi molka organa.
Po ZZZDR center za socialno delo nima javnega pooblastila za odločanje o upravni stvari osebnih stikov mladoletnega otroka z njegovimi starimi starši oz. drugim sorodstvom.
vrednotenje zemljišč - upravni spor - pravna sredstva - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Stranka lahko s pritožbo zoper sodbo prvostopnega sodišča uveljavlja pritožbeni razlog napačne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja le, če sodba prvostopnega sodišča temelji na dejanskem stanju, ki bi ga ugotavljalo sodišče samo.
uveljavljanje pravic - pristojnost za odločanje o pritožbah zoper odločbe upravnih enot
Ker je bila poslovno stanovanjska zgradba nacionalizirana na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč in ne na podlagi Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, bi o pritožbi zoper odločbo upravne enote moralo odločati ministrstvo, pristojno za okolje in prostor, ne pa stvarno nepristojno sodišče, pristojno za gospodarstvo.
Zakon o davčnem postopku člen 4, 46. ZUP (1986) člen 86, 87.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - obvestilo o stanju dolga - dopustnost upravnega spora
Obvestilo o stanju dolga ter poplačil pri davčnem organu in položnica za plačilo akontacije nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča nimata značaja upravne odločbe oziroma drugega akta, zoper katera bi bila dopustna pritožba in posledično tudi upravni spor.
ZN člen 8, 10, 10/1, 10/2, 10/3. ZUP (1986) člen 204, 207, 209, 209/2, 209/3.
imenovanje notarja - odločba o imenovanju
Odločba o imenovanju notarja je posamičen akt, vendar ni upravni akt, ki bi moral biti obrazložen v skladu z določili 2. in 3. odstavka 209. člena ZUP. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, imajo pravico potegovati se za imenovanje, nimajo pa pravice biti imenovani. Izbira med prijavljenimi kandidati ni odločanje po prostem preudarku.
prenehanje delovnega razmerja pri zasebnem delodajalcu - neupravičena odsotnost z dela - postopek ugotavljanja kršitev delovnih obveznosti
Zakonit in v skladu z veljavnimi predpisi je disciplinski postopek, voden izključno po določbah Kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci. Z njimi so določena procesna pravila in temeljna postopkovna načela (načelo zakonitosti, načelo pravice do obrambe, materialne resnice, pisnosti, pravica do pritožbe, načelo dokončnosti), ki so jamstvo za zakonitost postopka.
Delovnopravna zakonodaja omogoča, da direktorji niso vedno samo v korporacijskem oziroma civilnopravnem razmerju z gospodarsko družbo, ker je dana pravna podlaga tudi za sklenitev delovnega razmerja. V dispoziciji strank je, da se sporazumeta o statusu, pravicah in obveznostih predsednika(ce) uprave. V spornem primeru je bilo to storjeno z individualno pogodbo o zaposlitvi. Ker je bila tožnica v delovnem razmerju pri toženi stranki, je tudi njeno razrešitev z mesta predsednice uprave treba obravnavati kot individualni delovni spor, ne pa kot gospodarski oziroma korporacijski spor.
disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - pogojna odložitev izvršitve - vročitev zahteve za uvedbo disciplinskega postopka - dokaz o vročitvi
Tožnik ne zatrjuje, da zahteve za uvedbo postopka ni dobil in prav tako tudi ne, da ni bil pravočasno vabljen na sejo disciplinske komisije. Sodišče je ugotovilo (in temu ni oporekal), da je tožnik na disciplinski obravnavi predložil pisni zagovor. Vse navedeno pa daje dovolj trdno podlago za dokazno oceno sodišča, da je tožnik pravočasno prejel tako zahtevo za uvedbo postopka kot vabilo za obravnavo. Zato mu tudi pravica do obrambe ni bila kršena.
Tožnik je bil v delovnem razmerju kot direktor, zato je vprašanje njegovih pravic v zvezi z razrešitvijo vprašanje njegovih pravic v zvezi z delovnim razmerjem, o sporih glede teh pravic pa po določilih 2. točke 4. člena ZDSS odloča delovno sodišče.
Imenovanje tožnika, ki ga je ravnatelj, ki za to sploh ni bil pristojen (po 36. členu statuta imenuje in razrešuje vodje enot svet šole), imenoval za vršilca dolžnosti, je razumeti kot podelitev pooblastila, za katerega je ravnatelj pristojen. Ob odsotnosti zakonito imenovanega vodje organizacijske enote je tožnik lahko v imenu ravnatelja skrbel za normalno delo enote na področju vzgojnoizobraževalnega dela in uresničitev sklepov organov zavoda. Zato je bil preklic pooblastila (ki je bilo lahko preklicano kadarkoli), oziroma deklaratorna ugotovitev, da je tožniku pretekel mandat v.d. po letu dni opravljanja funkcije in da je z dnem 1.2.1996 "odvezan" vseh odgovornosti iz te funkcije, pravno pravilen (niti ne, če gre za smiselno uporabo določb ZZ v zvezi z imenovanjem v.d..
Osebam, ki bi bile upravičene do osebnega delovnega dovoljenja, pa zanj ne zaprosijo, delovno razmerje preneha z dnem dokončnosti odločbe o prenehanju delovnega razmerja. V tem primeru ne bi šlo za prenehanje delovnega razmerja po zakonu, da bi delavcu po poteku 90 dnevnega roka iz tretjega odstavka 23. člena ZTT, delovno razmerje ex lege prenehalo, za prenehanje pa tudi niso uporabne določbe 3. člena ZZT, kot to zmotno meni sodišče prve stopnje, saj bi delovno razmerje delavcu lahko prenehalo le po dokončnosti odločbe iz 26. člena ZZT.
ZPre člen 23.ZTVP-1 člen 309, 309/2, 324, 324/2, 326, 326/2, 329, 333, 333-3, 334, 370, 370/2, 378, 378/1. ZUP (1986) člen 49.ZUP člen 42, 42/1, 43, 43/1, 82, 82/2, 82/7, 142, 142/1, 229, 229/2, 235, 235/4.
rok za vložitev tožbe - nova dejstva in dokazi - posebna pritožba - vročitev odločbe - stranski udeleženec - postopek sodnega varstva - prevzem delniške družbe - postopek v zvezi s ponudbo za odkup - stranke v postopku izdaje dovoljenja za ponudbo - zavrženje zahteve za vročitev odločbe
V postopku izdaje dovoljenja za ponudbo za odkup delnic je stranka samo ponudnik. Nobena druga oseba se ne more udeležiti tega postopka niti kot stranski udeleženec.
Proti odločbi o izdaji dovoljenja za ponudbo za odkup lahko tisti, ki misli, da je z njo kršena kakšna pravica ali na zakon oprta neposredna korist, vloži tožbo. Rok za vložitev tožbe teče od dneva objave ponudbe in odločbe o izdaji dovoljenja za ponudbo ni treba vročiti bodočemu tožniku. Za ta postopek sodnega varstva ni mogoče uporabiti določbe, da tožeča stranka ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.